TRADICIONALNE SLOVENSKE JEDI

Tradicionalne slovenske jedi so zelo pestre in raznolike. Pestrost okusnih jedi se kaže po posameznih regijah, območjih in celo vaseh. Raznolikost slovenskih tradicionalnih jedi, je posledica razvoja skozi zgodovino.

V Sloveniji je stičišče našega kulturnega prostora z evropskim, alpskim, mediteranskim in  panonskim svetom.

Tradicionalne slovenske jedi

V vsaki regiji ima bližina drugega prostora svoj vpliv in ker imamo več kot šestdeset takšnih območij, lahko rečemo, da imamo v Sloveniji različne regionalne kuhinje.

Zelo poznane so tradicionalne jedi na žlico, kot so bograč, jota, šara, bobiči in še mnoge druge. Seveda ne smemo pozabiti na čudovite velikonočne jedi, kjer ne sme manjkati orehova potica in tradicionalna slovenska božična večerja, kjer radi damo na mizo pečenega purana.

Potem je tu še prekmurska gibanica, pehtranova potica, pohorska omleta in še in še slovenskih dobrot.

Kmečki in lokalni praznični okusi Slovenije

Slovenske praznične jedi se razlikujejo od regije do regije, skoraj vsaka slovenska vas in svojo jed, ki jo pripravljajo ob različnih praznikih.

Pričnemo lahko s Svetim Valentinom, saj imamo v Sloveniji bogato dediščino spleteno okoli tega svetnika. Seveda ne kot praznik zaljubljencev, pač pa kot praznovanje pomladnega prebujanja narave.

Kot praznične jedi lahko opredelimo tudi pomladne jedi, saj povsod razveselimo prvih pomladnih pridelkov. Tukaj so na boljšem ljudje na primorskem, saj imajo občutno prej na vrtu svojo zelenjavo, kot ostala Slovenija.

Že smo pri pustnih jedeh, kjer ne smejo manjkati pustni krofi in flancati, nadaljujemo z veliko nočjo in že se preselimo v poletje. Pestrost slovenske kuhinje je resnično presenetljiva, pestra in raznolika. Tukaj se bomo sprehodili skozi vse letne čase in pokukali v nekaj poznanih in manj poznanih vasi.

Tradicionalne slovenske jedi s fižolom

Fižol je bil vsekakor zvest spremljevalec naših prednikov. Okusna, nasitna in zdrava jed! Nekoliko smo pozabili na jedi s suhim fižolom, prav tako ga ne gojimo več tako pogosto kot včasih.

Nekako smo se navadili, da kupujemo fižol v pločevinki, ki ga ni potrebno prebirati in namakati. A za resnično okusno fižolovo jed se potrudimo in nasadimo fižol, ali pa vsak kupimo domačega na tržnici ali pri bližnjem kmetu.

Fižolova juha

Za preprosto in okusno fižolovo juho potrebujemo naslednje sestavine:

• 1/2 litra fižola
• lovorov list
• zrno česna
• košček limone
• vršiček rožmarina
• 2 žlici svinjske masti
• pol žlice čebule
• 2 žlici moke
• 3 žlice kisle smetane
• kis in sol

Suh fižol čez noč namočimo in ga naslednje jutro precedimo. Zalijemo ga s kropom, dodamo lovorov list, česen, limono in rožmarin, ter kuhamo dokler ni fižol mehak. Ko je fižol kuhan, ga najprej solimo, ter  nato  odcedimo in polovico pretlačimo, ter prelijemo z odcejeno vodo.

Naredimo rumeno prežganje s čebulo, ki ga razmešamo s kisom in dodamo v juho. Juha naj še nekaj časa vre, nato vmešamo kislo smetano. Fižolovo juho lahko postrežemo z opečenim kruhom.

Belokranjska šara

Belokranjska jed, ki jo včasih izboljšajo tako, da v njej kuhajo še kose prekajene svinjske glave. Za osnovni recept pa potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 manjšo kolerabo
• 1 korenček
• 1 rumen koren
• 2 čebuli
• 3 stroke česna
• 20 dag mladega fižola
• 4 krompirje
• 10 dag sesekljane prekajene slanine ( ali kosi prekajene svinjske glave)
• peteršilj, mleta rdeča paprika, sol
• 1 žlica masti
• 1 dcl juhe
• 1 dcl belokranjske črnine

Na masti prepražimo sesekljano čebulo in česen. Dodamo sesekljano slanino in vse skupaj zarumenimo. Nato dodamo še na kocke narezano kolerabo, korenček in rumen koren, zalijemo z juho in počasi dušimo. Fižol skuhamo posebej.

Ko je šara na pol kuhana, ji dodamo na pol kuhan fižol in na kocke narezan krompir. Kuhamo toliko časa, da so vse sestavine mehke. Zabelimo s podmetom iz moke in mlete rdeče paprike, ter šaro še enkrat prevremo. Čisto na koncu jed zalijemo z vinom in posujemo s sesekljanim peteršiljem.

Jedi z mletim mesom

Mleto meso lahko uporabimo v mnogih receptih. Zelo priljubljena je mesna štruca, če pa ji dodamo trdo kuhana jajca, dobimo štefani pečenko. Mleto meso je tudi osnova za čevapčiče, pleskavice, pripravimo ga lahko z rižem ali v testu. Nepogrešljivo je pri pripravi omak za testenine, najbolj slavna je seveda bolognese omaka. Mleto meso uporabimo tudi za pripravo lazanje, za polnjenje paprike in še za mnoge okusne jedi.

Štefani pečenka v venčku

Štefani pečenka sicer ni tradicionalna slovenska jed, pravzaprav ne vemo točno od kje izhaja recept. Vendar je ta okusna jed iz mletega mesa in trdo kuhanih jajc, pogosto na slovenskih mizah in smo jo nekako vzeli za svojo. Za pripravo štefani  pečenke v vencu, potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 kg mlete govedine
• 4 stare žemlje
• 4 trdo kuhana jajca
• 2 čebuli
• 2 surovi jajci
• majaron, timijan, mleta paprika, muškatni orešček
• sveži peteršilj, 2 žlici paradižnikove mezge
• 4 žlice mleka
• sol, poper in nekaj tankih rezin slanine

Suhe žemlje namočimo v mešanici mleka in pol litra vode. Ko se dobro namočijo, jih ožamemo in natrgamo. Čebulo sesekljamo, ter jo primešamo mletemu mesu. Dodamo namočene in nastrgane žemlje, sveži jajci, vse začimbe, sesekljan peteršilj, gorčico in paradižnikovo mezgo. Začinimo s soljo, papriko in poprom, ter vse skupaj dobro pregnetemo.

Nato maso sploščimo in razgrnemo, ter po sredi nadevamo trdo kuhana jajca. Maso zagrnemo  in oblikujemo štruco, tako, da nadev ostane na sredini. Okrogel model za za potico namastimo in obložimo s slanino. Mesno štruco zvijemo v model, po želji prekrijemo še z rezinami slanine in damo v pečico, ki smo jo segreli na 200 stopinj C.

Štefani pečenko pečemo eno uro, če nismo dodali slanine, pečenko po desetih minutah pečenja polijemo s toplo vodo. Ko je pečenka pečena, jo zvrnemo na velik krožnik in jo na mizi sproti režemo, preden jo postrežemo.

Juhe in enolončnice 

Juhe so tekoče jedi, ki jih pripravimo redke ali bolj goste. Pripravljamo jih iz mesa ali kosti, iz zelenjave, žitnih izdelkov, iz sadja in tudi iz mleka. Kadar zelenjavne ali močnate juhe pretlačimo, dobimo kremne juhe, ki so vse bolj priljubljene.

Na mizah Slovencev so bile mesne juhe na mizi ob praznikih, prevladovala je goveja juha in kurja juha. Kurja juhica je bila običajno namenjena bolnikom in mamicam po porodu. Bolj pogosto so bile na mizi bolj goste juhe, ki lahko bile tudi samostojne jedi, to so predvsem razne obare, ajmoht, mineštra, močniki in druge jedi na žlico.

Ajmoht z cvičkom – tradicionalna dolenjska jed na žlico

Za vinski ajmoht, ki je doma na Dolenjskem, potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 kokoš
• čebula, korenje, peteršiljeve korenine in zelena
• 10 dag cvetače, 10 dag krompirja in  5 dag pora
• sol, poper, majaron, limonina lupinica
• 10 dag masti
• 3 dag moke
• 1 dag drobtin
• 2 dl cvička

Kokoš narežemo na kose. Čebulo na drobno narežemo. V ponvi segrejemo maslo in na njem prepražimo čebulo in na kose narezano meso. Dodamo narezano zelenjavo in še vse skupaj malo popražimo.

Nato meso in zelenjavo poprašimo z moko in drobtinami, ter vse skupaj zalijemo z vodo, tako da sta meso in zelenjava pokrita. Dodamo sol, poper, majaron in dolijemo cviček, ter ajmoht skuhamo do mehkega.

Kisla juha – prekmurska kisla mesna juha

Kislo juho pripravljajo v vseh delih Slovenije. V Prekmurju dajo v kislo juho meso iz tunke ali sveže svinjsko meso. Za pripravo prekmurske kisle juhe, potrebujemo naslednje sestavine:

• 25 dag mesa iz tunke ali sveže svinjsko meso
• 1 liter vode
• žlica zaseke
• pol žlice moke
• čebula, strok česna, kumina
• sol, poper
• lovorov list, žlička paprike
• 1 dcl kisa ali 1 dcl belega vina

Sveže svinjsko meso ali meso iz tunke narežemo na manjše kocke in ga skuhamo v vodi. Pripravimo rjavo prežganje iz čebule, moke, sesekljanega česna in rdeče paprike. Prežganje, lovorjev list, kumino, sol in poper, dodamo k mesu. Jed naj še nekaj časa vre, nato dodamo še kis ali belo vino.

Juhe so pri nas pogosto na mizi, najpogosteje prav gotovo goveja juha in kurja juha. V poletnem času radi skuhamo tudi zelenjavno juho, fižolovo juho, juho iz stročjega fižola in razne kremne juhe. Skoraj lahko rečemo, da tradicionalno slovensko kosilo ne more biti brez juhe.

Goveja juha z zdrobovimi žličniki

Domača goveja juha je slovenska tradicionalna jed, ki jo ponudimo na začetku obroka, najpogosteje pri nedeljskem kosilu. Juha vedno “paše”, zato jo Slovenci še vedno radi kuhamo ob vseh priložnostih, pogosto jo ponudimo tudi pri božični večerji.

V juho zakuhamo različne zakuhe, to so lahko domači rezanci, ribančki, vlivanci ali pa zdrobovi žličniki. Receptov za govejo juho je veliko, prav tako receptov za zakuhe. Tokrat bomo predstavili govejo juho z zdrobovimi žličniki.

Goveja juha za osem oseb:

• 500 gramov govejih kosti
• 1 kg govejega mesa (bočnik, rebra…)
• jušna zelenjava; zelena, korenje, koleraba, peteršilj, por..
• 1 čebula
• poper v zrnu, sol
• strok česna
• vejica majarona, timijan, luštrek, lovorov list
• ščepec žafrana, malo naribanega muškatnega oreščka

Goveje meso in kosti damo v večji lonec in dodamo približno dva litra hladne vode. Počasi zavremo, medtem očistimo in pripravimo jušno zelenjavo. Čebulo prerežemo z olupkom vred in na prerezani strani popečemo.

Čebulni olupek pustimo, ker da goveji juhi lepo barvo. Ko juha vre že kakšnih deset minut, dodamo jušno zelenjavo in začimbe, posolimo in počasi kuhamo približno tri ure.

Ko je juha kuhana, iz nje vzamemo meso in kosti, ter jo precedimo. Pustimo jo stati vsaj deset minut, da se zbistri. Juho postrežemo z zakuho po želji, danes jo bomo postregli z zdrobovimi žličniki, ter jo posuli s sesekljanim drobnjakom in peteršiljem.

Kako pripravimo govedino iz juhe?

Goveja juha je bila v starih časih običajno na mizi ob nedeljah. Skrbne gospodinje pa so seveda tudi iz kuhane govedine vedno pripravile okusne jedi. Najpogosteje se je kuhana govedina iz juhe ponudila kot “esihflajš”, se pravi kor mesna solata, ali kot glavna jed s praženim krompirjem in hrenovo omako. Na Dolenjskem pa govedino iz juhe pripravijo malo drugače, saj jo zabelijo z maščobo od svinjske pečenke in s cvičkom.

Zabeljena govedina iz juhe kot glavna jed

Za zabeljeno govedino iz juhe potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 kg govedine
• jušno zelenjavo
• 5 dcl goveje juhe
• 1 dcl cvička
• 5 dag drobtin
• 10 dag masla ali maščobe od pečenke
• peteršilj
• sol in poper

Najprej seveda skuhamo govejo juho, ki jo postrežemo z domačimi rezanci ali s kakšno drugo zakuho. Kuhano meso razrežemo na porcije, jih zložimo v ponev, zalijemo s pol litra goveje juhe in cvičkom. Ponev pokrijemo in na hitro prevremo. Nato kuhano govedino potresemo z drobtinami in sesekljanim peteršiljem.

Čez vse nato prelijemo razgreto maščobo od svinjske pečenke ali z razgretim maslom. Postrežemo z dušeno ajdovo kašo in s kozarčkom domačega cvička.

Kokošja juha z rezanci

Kokošja juha ima v slovenski kulinariki dolgo in pestro zgodovino. Skozi stoletja je veljala za krepčilno in zdravilno, zato so jo ponudili samo bolnikom in mladim mamicam takoj po porodu. Ta dragocena juha zato ni bila pogosto na mizi, skoraj vedno pa je bila za večje praznike. Zato je resnično tradicionalno, če za božično večerjo pripravimo tudi kokošjo juho z domačimi rezanci. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 celo kokoš
• posebej kurje vratove, glavo, perutničke in kremplje
• korenje in por
• sol

Kokoš očistimo, dobro umijemo in osušimo. V pečici jo brez maščobe malo opečemo, nato jo položimo v večji lonec in dodamo še ostale dele kokoši. Zalijemo s približno tremi litri vode, solimo in počasi zavremo.

Ko juha zavre, skrbno poberemo z vrha peno, ter dodamo korenje in por. Nato juho počasi kuhamo, dokler meso ni mehko. Ko je juha kuhana, jo po okusu še dosolimo in jo nato precedimo skozi gosto cedilo. V vrelo juho zakuhamo domače jušne rezance in postrežemo v globokih krožnikih.

Kostna juha

Kostna juha je na mnogih slovenskih mizah še vedno prisotna, čeprav je mogoče v zadnjih desetletjih nekoliko šla v pozabo. Vendar zadnje čase spet odkrivamo tradicionalne slovenske jedi, posebej tiste, ki so pripravljene iz ekoloških sestavin.

Kostna juha mora vreti počasi in dolgo, poleg govejih kosti dodamo tudi kurje kosti in seveda jušno zelenjavo. Vse sestavine damo v mrzlo vodo, na koncu pa po želji dodamo še malo belega vina.

Sestavine za kostno juho:

• 1 kg kosti (goveje, kurje)
• 2 litra vode
• jušna zelenjava: korenček, čebula, por, zelena, peteršiljeva korenina, lovorov list, poper v zrnju, ščep žafrana, sol
• sezonska zelenjava: zeljni in ohrovtov srček, paradižnik, sveža paprika

Vse kosti damo v večji lonec in dolijemo 2 litra mrzle vode. Dodamo očiščeno in oprano zelenjavo, ki jo narežemo na manjše kose. Dodamo sol, poper, lovorov list in žafran.

Če imamo domačo in zdravo čebulo je ne lupimo, pač pa jo dodamo z lupino, saj dajo olupki juhi lepo barvo. Juha mora vreti od 40 do 60 minut, nato jo precedimo in vanjo zakuhamo jušno zakuho po želji.

Juha iz rdečega zelja

Zelje je bilo pri naših prednikih pogosto na mizi. Juha iz rdečega zelja je preprosta jed, ki jo izboljšamo z naribanim parmezanom. Zelje so gospodinje rade dale na mizo tudi zato, da je malo omililo težke in mastne jedi in tako razbremenilo želodec in jetra.

Potrebujemo naslednje sestavine:

• 400 gramov rdečega zelja
• 80 gramov masla
• 150 gramov sesekljane čebule
• 80 gramov naribanega parmezana
• sesekljan česen
• sol in poper
• zelenjavna jušna osnova

Sveže rdeče zelje narežemo na 2 cm dolge tanke rezance. Na maslu prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen, Dodamo na tanke rezance narezano rdeče zelje in zalijemo z zelenjavno jušno osnovo ali z govejo juho. Dodamo še sol in kuhamo 45 minut. Ko je juha kuhana, jo še dosolimo, popramo in potresemo z naribanim parmezanom ali dodamo žličko kisle smetane. 

Zakuhe za juho

Poleg tradicionalne goveje juhe ali kakšne druge bistre juhe, poznamo tudi veliko starih, preverjenih receptov za jušne zakuhe. Najbolj poznani so prav gotovo domači jušni rezanci, zdrobovi žličniki, jajčni vlivanci, palačinke v juhi in še m nogi drugi.

Zdrobovi žličniki

Za pripravo okusnih zdrobovih žličnikov potrebujemo naslednje sestavine:

• 2 jajci
• 60 gramov masla
• 120 gramov pšeničnega zdroba
• sol in muškatni orešček

Maslo  narežemo na kocke in ga penasto zmešamo. Dodamo sol, muškatni orešček in obe jajci. Vse sestavine premešamo in na koncu dodamo zdrob in penasto umešamo. Maso pustimo počivati deset minut, nato z žličko oblikujemo žličnike in jih polagamo v vrelo juho. Če ne želimo žličnikov takoj zakuhati v juho, jih položimo v slan krop.

Pri nižji temperaturi jih kuhamo približno deset minut, nato naj v vroči juhi ali vroči slani vodi počivajo še deset minut, preden jih postrežemo.

Domači jušni rezanci

Za domače jušne rezance potrebujemo:

• 100 gramov moke
• 1 jajce

Domače jušne rezance pripravimo tako, da moko najprej presejemo na desko, naredimo jamico in vanj ubijemo jajce. Če želimo, lahko dodamo še en beljak ali malo vode. Vse skupaj zmešamo z lesenim nožem, poskusimo če je testo dovolj vlažno in ga zgnetemo.

Testo gnetemo tako dolgo, da postane elastično in se ne prijemlje več rok ali deske. Nato naredimo hlebec in ga premažemo z oljem. Na pomokani deski ga pustimo počivati pol ure. Da se testo ne izsuši, ga pokrijemo s skledo.

Po pol ure hlebec razvaljamo v testeno krpo. Med valjanjem testo previdno pomokamo, da se ne prijemlje. Razvaljano testo osušimo na krpi ali mizi in ga nato enkrat ali dvakrat prerežemo in kose zložimo enega vrh drugega. Nato jih zvijemo in z nožem narežemo na zelo zanke rezance.

Rezance potresemo po deski in jih do kraka posušimo ali pa takoj zakuhamo v juho, kjer naj počasi vrejo od osem so deset minut.

Krompirjevi cmoki z žemljami

Za pripravo krompirjevih cmokov z žemljami, potrebujemo naslednje sestavine:

• 2 žlici masla
• 2 žemlji
• 3 jajca
• 4 žlice mleka
• 5 krompirjev
• pol žlice peteršilja
• nožev vrh muškatnega oreška
• 6 žlic moke

Žemlji narežemo na kocke in jih namočimo v raztepeno jajce. V ponvi segrejemo maslo in nam njem popražimo namočene, na kocke narezane žemlje.

Ko so žemlje popražene, jih pustimo, da se malo ohladijo. Medtem skuhamo krompir, ga olupimo in pretlačimo. Ko so žemlje ohlajene, jih malo poškropimo z mlekom  in čez nekaj časa primešamo še pretlačen krompir, peteršilj, muškatni orešček, jajca in moko.

Dobro premešamo, da dobimo gosto maso iz katere oblikujemo majhne cmoke. Cmoke zakuhamo v juho, ali pa posebej skuhamo v vrelem kropu. Manjši cmoki so skuhani v osmih minutah, če jih kuhamo pokrite, bodo bolj rahli.

Martinova pojedina

V Sloveniji na dan Svetega Martina praznujemo praznik vina. Do Martinovega se mošt obravnava kot grešno vino in šele z blagoslovom se spremeni v pravo vino. Martinovo je velik praznik, ob katerem gospodinje ponudijo tudi mnoge kulinarične dobrote. Najbolj priljubljena Martinova jed je Martinova gos, mlinci in dušeno rdeče zelje.

Nadevana Martinova raca

Martinova raca ali gos je tradicionalna slovenska jed, ki jo na mize postavimo ko se mošt spremeni v vino. Običajna priloga so mlinci in dušeno rdeče zelje.

Za polnjeno raco potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 raca, težka približno 70 dag
• sol

Nadev za Martinovo raco:

• 5 dag masla
• 1 žlica sesekljane čebule
• račja jetra
• 5 dag belega kruha
• 1 dl smetane
• 1 jajce
• sol, poper, sesekljan peteršilj

Raco očistimo in osolimo. Vrat in golšo nadevamo z nadevom, odprtino spnemo in raco položimo na mrežico v pekaču. Polijemo z vročim oljem in damo v pečico. Pečemo od 60 do 90 minut pri 200 stopinjah C. Med pečenjem raco polivamo s sokom in jo obračamo.

Nadev: Na maslu popražimo čebulo, dodamo na kocke narezana račja jetra, popražimo in primešamo še drobno narezan kruh. Vse skupaj odstavimo in prilijemo mešanico razžvrkljane smetane, jajca in soli. Dodamo še poper in sesekljan peteršilj ter dobro premešamo.

Preden raco narežemo in serviramo, jo pustimo pokrito na toplem najmanj 15 minut.

Dušeno rdeče zelje z jabolkom

Dušeno rdeče zelje je tradicionalna Martinova priloga. Za pripravo potrebujemo:

• 1 glavo rdečega zelja
• 1 jabolko
• 1 čebula
• 2 dl rdečega vina
• 1 žlička sladkorja
• sol, poper
• maščoba in orehi za posip

Na maščobi popražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo sladkor in na tanko narezano rdeče zelje. Dodamo grobo naribano jabolko, solimo, popramo in zalijemo z vinom. Počasi pokrito dušimo in vmes večkrat premešamo. Ko je zelje mehko, jed posujemo z mletimi orehi in še toplo postrežemo.

Mlinci

Poleg dušenega sladkega zelja, so mlinci tudi priljubljena jed na Martinovo. Za pripravo potrebujemo naslednje sestavine:

• 35 dag moke
• 1 žlica olja
• 2 jajci
• 6 dag masti ali 10 dag ocvirkov 
• mast ali ocvirke lahko nadomestimo na maščobi prepraženo čebulo

Iz moke, olja, jajc in vode zamesimo testo, ki naj bo malo bolj trdo kot testo za rezance. Testo gladko zgnetemo, narežemo na kose in vsak kos pognetemo v hlebčke. Hlebčke zvaljamo za nožev rob na debelo in jih položimo na namaščen pekač.

Pečemo pri 170 stopinjah C, da postanejo mlinci svetlorjavi. Pečene mlince razlomimo, jih damo v kozico, poparimo s slanim kropom v katerem smo prekuhali ščep kumine in lovorov list. Mlince za 10 minut pokrijemo, nato vodo odlijemo, mlince zabelimo, premešamo in postrežemo.

Božične jedi na slovenskem

Tradicionalna božična večerja je tudi v sodobnem času obdržala pridih odkrivanja kulinarične dediščine. Tudi v družinah, kjer božiču ne dajejo verskega značaja, se zberejo vsi družinski člani in gospodinje pripravijo božične dobrote. Slovenska tradicionalna kuhinja pogosto vključuje tudi juhe in razne jedi na žlico. Zato je tudi za božične praznike na mizi pogosto juha.

Gospodinje pripravijo različne juhe, to je lahko goveja juha z zdrobovimi žličniki, domača kurja juha ali pa kakšna okusna kremna juha.  Manjkati seveda ne smejo božične sladice, najpogosteje so na mizi razpoznavne slovenske potice, ali pogače, kakor jih tudi imenujemo. Tudi pri pripravi božičnih jedi se te razlikujejo po regijah, a skoraj povsod je na mizi božična orehova potica. 

Prekmurska šunka v testu

Božično praznovanje naj bo mirno in svečano, pa ni važno v katerem koncu Slovenije ga bomo doživeli. Poleg čudovite hrane, ponudimo tudi okusno pijačo. Za svečan začetek božične večerje lahko ko aperitiv gostom ponudimo peneče vino.

Če bomo gostom ponudili prekmursko šunko v testu, potem lahko zraven ponudimo rdeče vino, zelo dobro se bo zraven podala modra frankinja.  Šunka v testu se pogosto pripravlja za veliko noč, a jo marsikje ponudijo tudi za božično večerjo. Za pripravo prekmurske šunke v testu, potrebujemo naslednje sestavine:

• prekajeno šunko s kožo in kostjo
• 400 gramov moke za kilogram šunke
• 12 gramov kvasa za kilogram moke
• malo kumine, lovorov list
• hren in vložene gobice
• malo olja

Iz moke in vzhajanega testa, ki smo ga prej prelili z vodo, zamesimo testo. V testo vgnetemo kumino in lovorov list, ter ga pokrijemo s prtičkom in pustimo da vzhaja.

Ko je testo vzhajano, ga razvaljamo in vanj zavijemo šunko. Pekač namastimo, pečico ogrejmo na 180 stopinj C. Šunko, zavito v testo položimo na pekač damo v pečico.

Za vsak kilogram šunke, računamo približno eno uro pečenja. Ko je šunka pečena, jo še toplo, ali hladno, narežemo na rezine. Prekmursko šunko v testu serviramo s hrenom in vloženimi, kislimi gobicami. 

Tradicionalne slovenske sladice

V Sloveniji poznamo skoraj toliko tradicionalnih slovenskih jedi, kolikor imamo vasi. Razveseljuje podatek, da se vse več mladih gospodinj spet zanima za peko po starih receptih.

Najbolj poznane tradicionalne slovenske sladice: orehova potica, Idrijski žlikrofi, ocvirkove pogačice, orehovi štrukeljčki, belokranjska pogača, ocvirkovka ali ocvirkova potica, ajdovi štruklji, Ribniška povanca, belokranjska povitica, prosta povitica, kozjanski krapi, prekmurska gibanica, bosman, vrtanek, ocvirkove pogačice, pohorska omleta, krofi, dražgoški kruhek, blejska kremšnita in še bi lahko naštevali.

Orehova potica

Orehova potica prav gotovo spada med tradicionalne slovenske jedi. Prvi recepti so pri poznani že dvesto let in prav tako kot pri drugih jedeh, tudi za potico poznamo več receptov. Orehova potica je pri nas na mizi ob vseh večjih praznikih, ob božiču, veliki noči, za pusta in tudi ob vseh družinskih praznovanjih.

Poleg orehove potice, v raznih delih naše dežele, ponudijo tudi druge pogače in pečenjake. Najbolj pogosto je to frtalja s pršutom, prekmurska gibanica, pinca, prleška gibanica, makova potica, koruzna pogača in še in še. Za božič pa pogosto ponudimo tudi tradicionalni sadni kruh ali pehtranovo potico.

Za tradicionalno orehovo potico potrebujemo naslednje sestavine:

Za testo potrebujemo:

• 600 gramov moke
• 40 gramov kvasa
• 1 jajce
• 2 rumenjaka
• 50 gramov masla
• 50 gramov sladkorja
• 2,5 dcl mleka
• drobtine
• limonino lupinico
• sol

Za nadev potrebujemo:

• 400 gramov orehov
• 100 gramov sladkorja
• 100 gramov medu
• 40 gramov masla
• 2 beljaka
• 2 dcl mleka
• limonino lupino
• 1 žličko cimeta
• 2 žlici ruma

Moko stresemo v skledo, jo pokrijemo in postavimo na toplo. Medtem zdrobimo kvas, prilijemo dve žlici mlačnega mleka, dve žlici moke in žličko sladkorja.

Zmešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem penasto zmešamo maslo, rumenjaka in sladkor. Mleko rahlo pogrejemo in ko je mlačno, ga osolimo in mu dodamo nastrgano limonino lupino in pripravljena penasti umešana jajca s sladkorjem in maslom.

Iz pogrete moke, vzhajanega kvasa in in mlečne mešanice zamesimo ne pregosto testo in ga stepamo tako dolgo, da se loči od sklede in kuhalnice. Testo pokrijemo s prtom in postavimo na toplo, da vzhaja.

Nadev za orehovo potico

Za nadev pristavimo mleko, dodamo polovico masla in sladkorja ter zavremo. S tem poparimo zmlete orehe. Zavremo še med in ga dodamo mešanici, nato dodamo še nastrgano limonino lupinico, cimet in rum. Počakamo da se mešanica ohladi. Beljake s preostalim sladkorjem stepemo v trd sneg in ga previdno vmešamo v ohlajeno zmes. Nazadnje rahlo vmešamo drugo polovico  masla in vse skupaj premešamo.

Ko testo toliko naraste, da se njegov obseg podvoji, ga razvaljamo za prst na debelo. Namažemo ga z nadevom, tesno zvijemo v zavitek in položimo v pomaščen in z drobtinami potresen model.

Postavimo ga na toplo, da še enkrat vzhaja. Nato potico premažemo s stepenim jajcem in postavimo v ogreto pečico. Potico pečemo približno eno uro. Ko je pečena, jo takoj zvrnemo iz modela, da ne postane vlažna in da skorja ne odstopi.

Recept za tradicionalno slovensko potico:

Prekmurska gibanica

Prekmurska gibanica je tradicionalna sladica, ki je v evropski shemi kakovosti zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost, Za pripravo prave prekmurske gibanice je natančno določeno kakšne sestavine moramo uporabiti in tudi kakšen naj bo končni izgled. Seveda tudi za gibanico obstajajo različni recepti, kar najbolj vedo prekmurske gospodinje. Za pripravo nepozabne prekmurske gibanice potrebujemo naslednje sestavine:

Za vlečeno testo potrebujemo :

• 500 gramov moke
• 1 jajce
• 2 žlici olja
• malo kisa ali limonin sok
• mlačno vodo
• ščepec soli

Iz vseh naštetih sestavin zamesimo gladko, mehko vlečeno testo in ga damo za pol ure počivat. Naredimo več hlebčkov, da ga pozneje lažje razvlečemo. Medtem ko testo počiva, pripravimo vse nadeve.

Makov nadev za prekmursko gibanico

• 200 gramov mletega maka
• 50 gramov sladkorja
• 1 dcl mleka
• 1 vaniljev sladkor

Mak polijemo z vrelim mlekom, sladkamo in odišavimo z vaniljevim sladkorjem.

Skutin nadev za gibanico

• 400 gramov skute
• rozine
• 1 jajce
• 1 dcl kisle smetane
• 1 žlica sladkorja

Skuto razdrobimo z vilicami, ji primešamo jajce, kislo smetano, očiščene in po želji oprane rozine. Na koncu dodamo še sladkor in vse skupaj dobro zmešamo.

Orehov nadev za prekmursko gibanico

• 200 gramov zmletih orehov
• 50 gramov sladkorja
• 1 vaniljev sladkor
• 1,5 dcl mleka
• malo cimeta

Orehe zmeljemo, poparimo z mlekom, dodamo sladkor, vaniljev sladkor in cimet. Vse sestavine dobro premešamo, tako da dobimo lepo mazav nadev.

Jabolčni nadev

• 500 gramov jabolk
• 30 gramov sladkorja
• limonino lupinico
• malo cimeta

Jabolka olupimo in narežemo na tanke krhlje. Potresemo jih s sladkorjem in na pol podušimo. Odišavimo s cimetom in limonino lupinico. Ko so vsi nadevi pripravljeni, hlebčke spočitega vlečenega testa na pomokanem prtu previdno raztegnemo in jih pustimo da se rahlo osušijo.

Nato začnemo sestavljati gibanico. En hlebček testa položimo na dno pomaščenega pekača. Nanj namažemo makov nadev in ga pokrijemo z listom vlečenega testa, ki ga poškropimo z maslom.

Namažemo s skutinim nadevom, spet pokrijemo z vlečenim testom in poškropimo z maslom. Enako nadaljujemo še z orehovim in jabolčnim nadevom. Nato ves postopek ponovimo.

Na vrh položimo še list ali dva vlečenega testa in oba poškropimo z maslom, Nazadnje prelijemo s smetano. Postavimo v ogreto pečico in pri zmerni temperaturi pečemo približno eno uro. Ko je prekmurska gibanica pečena, jo na vrhu prelijemo z medom

Jabolčna potica

Potica je najbolj razširjena praznična sladica, priljubljena je tudi kot božična sladica. Pri nas je prav gotovo najbolj poznana orehova potica. Vendar delamo krivico vsem ostalim slovenskim poticam, ki jih gospodinje pečejo širom po naši deželi. Manj poznana potica je jabolčna potica, ki je pa prav tako okusna in tudi priprava ni nič manj težka kot pri orehovi potici.

Ime potica je nastalo iz besede “povitica”. Tako so imenovali zavito pecivo ali zavitek. V Sloveniji poznamo veliko različnih potic, ki se med seboj razlikujejo po nadevih.

Sestavine za testo:

• 500 gramov moke
• 100 gramov masla
• 60 gramov sladkorja
• 2,5 dcl mleka
• 40 gramov kvasa
• 3 rumenjake
• 1 žličko soli
• 1 žlico ruma
• limonino lupinico

Sestavine za nadev:

• 1 kg naribanih jabolk
• 150 gramov sladkorja
• 1 dcl sladke smetane
• 2 jajci
• drobtine, cimet
• limonino lupinico

Presejano moko postavimo na toplo, da se nekoliko pogreje. Kvas razdrobimo v lonček, dodamo tri žlice moke, žlico sladkorja in mlačno mleko. Zmešamo, da dobimo kašnato zmes, ki jo postavimo na toplo, da vzhaja.

Medtem stepemo ostalo mleko, rumenjake, sladkor, sol in nastrgano limonino lupinico. Malo pogrejemo in dodamo stopljeno maslo in rum, ter počasi dodajmo v moko. Na koncu dodamo še vzhajan kvas. Zmešamo v testo in stepamo toliko časa, da testo odstopi od sklede. Nato testo pokrijemo in damo vzhajat na toplo.

Ko je testo vzhajano, ga razvaljamo na pomokani deski in ga premažemo s smetano, v katero smo vmešali dva rumenjaka in sneg iz beljakov. Potresemo z drobtinami in naribanimi jabolki, ki smo jih zmešali s sladkorjem, cimetom in naribano limonino lupinico.

Testo nato zavijemo, damo v pomaščen in z drobtinami potresen model za potice, v katerem naj še enkrat vzhaja. Nato testo postavimo v pečico, ki smo jo ogrelo na 170 stopinj C. 

Koruzna pogača

V času božičnih praznikov so gospodinje na mizo pogosto postavile tudi pogače, ki so jih pripravile iz koruze, koruznega zdroba ali ajdove moke. Poleg orehove potice lahko pripravimo še veliko drugih okusnih in zanimiv božičnih sladic. Za koruzno pogačo potrebujemo naslednje sestavine:

• 200 gramov koruznega zdroba
• 100 gramov mletega maka
• 100 gramov sladkorja
• 2 jajci
• 20 gramov kvasa
• 6 dcl mleka
• 1 dcl sladke smetane
• 2 žlici ruma
• 1 vaniljev sladkor
• malo soli
• nastrgano limonino lupinico
• sladkor v prahu

V mlačno mleko vmešamo kvas in dodamo še vse ostale sestavine. Dobro razžvrkljamo in pustimo na toplem vzhajati 20 minut. Maso nato vlijemo v namaščen pekač in pečemo pri 170 stopinjah C približno pol ure. Koruzna pogača je preprosta in okusna sladica, postržemo jo lahko potreseno s sladkorjem ali pa dodamo nekaj borovnic ali borovničevega preliva.

Rozinova potica

Rozinova potica je tradicionalna slovenska jed, mnogi jo imajo celo raje kot orehovo. Če imamo voljo in dovolj znanja, lahko seveda za praznike pripravimo tako orehovo potico kot tudi rozinovo ali kakšno drugo potico ki nam je všeč. Za dober rozinov nadev rozine prej namočimo v rumu, prav tako poznamo več različnih nadevov, ki so vsi okusni in primerni.

Krhko kvašeno testo za rozinovo potico:

• 60 dag moke
• 30 dag masla
• pol žličke soli
• 4 dag sladkorja
• sesekljana limonina lupinica
• 4 rumenjaki
• 2,5 dl kisle smetane (lahko tudi mleko)
• kvasec iz 4 dag kvasa, 1/2 dl mlečnega mleka, 1 žlice moke in pol žličke sladkorja

Nadev za rozinovo potico:

• 3 rumenjaki
• 20 dag sladkorja
• 2 žlici goste smetane
• 50 dag v rumu namočenih rozin
• 3 žlice drobtin
• 5 dag narezanih mandljev

Priprava nadeva: 

Rumenjake penasto zmešamo s sladkorjem in nato počasi dodajamo smetano. Nadev namažemo na razvaljano testo, posujemo z rozinami, drobtinami in mandeljni.

Priprava in zavijanje rozinove potice

Moko presejemo in vanjo stresemo maslo, da dobimo kašico. Dodamo sladkor, limonino lupinico, sol, vzhajan kvasec, rumenjake, rum in toplo smetano ali mleko. L lesenim nožem najprej zmešamo in nato zgnetemo gladko testo.

Testo zvaljamo in ga zložimo trikrat zapored, podobno kot zlagamo masleno testo. Zloženo testo nato pokrijemo in pustimo da vzhaja (lahko tudi do 3 ure). Ko je testo vzhajano ga tenko razvaljamo, namažemo z nadevom in potresemo z rozinami, drobtinami in po želji z mandeljni. Tesno zavijemo in damo v namaščen model. Potico prebodemo in postavimo na toplo da vzhaja.

Pred pečenjem potico namažemo j jajcem in damo v pečico ki smo jo ogreli na 230 stopinj. Čez pol ure, ko potica zarumeni, temperaturo znižamo na 180 stopinj C in pečemo še približno pol ure.

Skutini štruklji

Skutni štruklji v vlečenem testu so tradicionalna slovenska narodna jed. Poznamo več receptov, najbolj poznani so sirovi štruklji ali skutini štruklji. Štruklje lahko ponudimo kot samostojno jed ali kot prilogo.

Sestavine za vlečeno testo za skutine štruklje:

• 30 dag moke
• 1 jajce ali samo beljak
• 1 žlica olja
• ščepec soli

Sestavine za skutin nadev:

• 50 dag skute
• 3 jajca
• 2 dcl kisle smetane
• 6 dag masla
• 10 dag pšeničnega zdroba
• sol

Zamesimo vlečeno testo s sestavinami za vlečeno testo, dodamo malo mlačne vode. Testo damo počivat za pol ure in ga nato razvaljamo, namažemo z maščobo in razvlečemo. Če razvaljamo tudi robove se bodo lepo vlekli, drugače jih porežemo.

Razvlečeno testo namažemo z nadevom, štrukelj zvijemo in ga zavijemo v moker, ožet prt ali v folijo. Štrukelj kuhamo v slanem kropu približno 35 minut.

Štrukelj lahko narežemo tudi na štrukeljce in sicer tako, da s kuhalničnim pecljem najprej vsak štrukeljc zapremo in nato odrežemo. Če štrukelj narežemo, štrukeljce kuhamo samo 12 minut v slanem kropu. S penovko jih poberemo in damo na namaščen pekač in jih v topli pečici malo popečemo.

Priprava nadeva:

Skuto malo osolimo, zamešamo jajca, dodamo stopljeno maslo in smetano, ter na koncu primešamo pšenični zdrob. Preden nadev namažemo na razvlečeno testo, naj pol ure počiva.

Koline – slovenski ljudski praznik

V starih časih in marsikje še danes, imajo na kmetih v mrzlih zimskih dneh koline. Če smo povabljeni na koline, je lepo, če tam tudi kaj pomagamo. Ponekod na kolinah takoj po zakolu prašiča, gospodinja postreže sveže pečeno, začinjeno kri.

Priprava mesa se razlikuje od pokrajine do pokrajine, vse pa imajo nekaj jedi, ki so značilne za slovenske koline. To so ajdove klobase, kraške mulce, mavžlji, meso iz tunke, mežerli in svinjska mrežna pečenka. 

Ajdove klobase

Ajdove klobase so sestavni del kolin, saj za njihovo pripravo porabimo obrezke svinjskega mesa, svinjska pljuča, ledvica in srce. Tudi za ajdove klobase poznamo veliko receptov. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 kilogram ajdove kaše
• 750 gramov kuhanih obrezkov svinjskega mesa
• 500 gramov kuhanih pljuč
• 500 gramov ledvic ali srca
• 500 gramov svinjske masti
• 100 gramov čebule
• mesna juha
• piment, majaron
• sol in poper

Kašo v juhi na pol skuhamo in jo ohladimo. Ko je kaša ohlajena, ji primešamo malo bolj na debelo zmleto svinjsko meso in drobovino. Solimo, popramo in dodamo malo pimenta in majarona. Čebulo narežemo in jo prepražimo na stopljeni svinjski masti, ter jo dodamo kaši in mesu. Maso dobro premešamo, nadevamo v črevo in spnemo z zobotrebci.

Če želimo manj mastne klobase, vzamemo pol masti in več juhe. Klobase nato skuhamo in skuhane položimo v mrzlo vodo, da ne popokajo. Preden jih serviramo, jih popečemo. Ponudimo jih s kislim zeljem ali repo.

Pečenice

Pečenice so tradicionalna slovenska jed, običajno jih postrežemo s kislim zeljem ali kislo repo. Tudi za pripravo pečenic poznamo več receptov, običajno jo najprej kuhamo nekaj minut. V starih receptih sem zasledila, da jih samo položimo v krop za 5 minut in jih nič ne kuhamo.

V nekaterih krajih so imeli običaj, da so pečenice toliko časa kuhali v vinu, da to povrelo, nato pa so jo še popekli.

Pečenice lahko spečemo tudi v pečici, posebej če imamo radi malo bolj zapečene. Pečenice z obeh strani nekajkrat prebodemo in položimo v pekač, ki ga namažemo z maslom in z oljem. če želimo jo lahko prej nekaj minut kuhamo, ni pa nujni. Pečenice pečemo pri 200 stopinjah približno 1 uro, odvisno kako zapečene želimo.

Pečene pečenice postrežemo s kuhanim kislim zeljem, ki ga prelijemo z domačimi ocvirki. 

Mavžlji

Mavžlji so slovenska tradicionalna jed, bolj poznana na Koroškem in Štajerskem. Mavžlji so se pripravljali ob kolinah, saj so za pripravo te jedi porabili svinjsko glavo. Za mavžlje potrebujemo naslednje sestavine:

• 500 gramov svinjske glave
• 100 gramov riža
• 80 gramov belega kruha
• 25 gramov masla
• 2 žlici sladke smetane ali mleka
• 1 drobno čebulo
• 1 strok česna
• peteršilj, majaron
• piment in limonino lupinico
• sol
• svinjsko mrežico ali pečko

Peteršiljeva polivka za mavžlje

• peteršilj
• malo moke
• kisla smetana
• olje in sol

Najprej skuhamo svinjsko glavo. Možgane očistimo in jih skuhamo posebej, ali pa jih prepražimo z malo maščobe. Ko je glava kuhana, meso ločimo od kosti in ga sesekljamo. Na drobne koščke narežemo tudi možgane.

Kruh namočimo v vodi in ga ožamemo. Na maslu prepražimo sesekljano čebulo, primešamo srt česen, sesekljan peteršilj in kruh. Pražimo nekaj minut in nato dodamo sladko smetano ali mleko. Premešamo, tako da dobimo gladko zmes.

Ohlajenemu kruhu primešamo piment, majaron in limonino lupinico. Dodamo na drobno narezano meso in možgane. V juhi, v kateri smo kuhali meso, skuhamo riž, ki mora biti gost in ne premehak. Ko se riž shladi, ga primešamo k mesni masi. Vse skupaj posolimo, masa mora biti gosta.

Na mizo razgrnemo oprano svinjsko mrežico in nanjo v primerni razdalji polagamo za žlico velike kupčke nadeva. Mrežico nato razrežemo in in kupčke po dolgem in počez zavijemo.

Mavžlje zložimo v pekač in jih spečemo. Ponudimo jih s toplo peteršiljevo polivko. Pripravimo jo tako, da na maščobi svetlo prepražimo moko, dodamo sesekljan peteršilj, zalijemo z juho in zavremo. Na koncu omako solimo in dodamo malo kisle smetane.

Mežerli

Mežerli so tradicionalna koroška jed, ki se pripravlja iz svinjskih pljučk, pogosto pa gospodinje uporabijo tudi telečja pljuča ali svinjsko srce. Običajno se pripravlja v času kolin, saj imamo takrat na voljo sveža  svinjska pljuča ali srce. Mežerli je tudi priljubljena kulinarična specialiteta, vendar moramo imeti srečo, da ga v restavracijah dobimo brez predhodne najave.

Za pripravo potrebujemo naslednje sestavine:

• 600 gramov svinjskih pljuč, lahko tudi svinjsko srce ali telečja pljuča in srce
• 300 gramov dan starega belega kruha
• 1 čebulo
• 1 jajce
• 1,5 dcl mleka
• 1 dcl kisle smetane
• 2 žlici olja
• majaron
• malo masla, sol in poper

Svinjska ali telečja pljuča operemo in skuhamo v slani vodi. Počakamo da se ohladijo, nekaj vode v kateri smo jih kuhali, prihranimo za kasneje. Čebulo na drobno nasekljamo in jo zarumenimo na olju ali svinjski masti, ter jo dodamo pljučem, ki smo jih kuhane zmleli. Dodamo majaron in poper.

Kruh narežemo na drobne kocke in ga prelijemo z razžvrkljanim jajcem, mlekom in kislo smetano. Nato dodamo zajemalko vode, v kateri smo kuhali pljuča in navlaženi kruh ter pljuča zmešamo.

Nato mežerli spečemo v pekaču ali nizki glineni posodi. Pekač ali posodo namastimo in vanjo stresemo pripravljeno zmes in jo gladko zravnamo. Pečemo 45 minut pri temperaturi 170 stopinj C. Mežerli so pečeni, ko dobijo lepo zarumenelo skorjo. Postrežemo ga lahko s praženim krompirjem.

Svinjska pečenka – tradicionalna slovenska jed mrežna pečenka

Mrežna pečenka spada med tradicionalne slovenske jedi, posebej priljubljena je kot nedeljsko kosilo ali pa jo postrežemo ob raznih praznikih. Primerna je tudi za božično večerjo ali za velikonočno pojedino. Najpogosteje pa jo seveda pripravljamo v času kolin, ko imamo na voljo sveže svinjsko meso.

Za mrežno pečenko potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 kg svinjske ribice
• peteršilj, rožmarin
• lovorov list, cimetovo skorjico
• klinčke, limonine rezine
• olje ali svinjsko mast
• sol in poper
• svinjsko mrežico ali pečko

Marinada za mrežno pečenko:

• 1 dcl belega vina
• 1 čebulo
• 1 korenček
• vejico peteršilja

Svinjski ribici obrežemo vse kožice, jo dobro natremo s soljo in rahlo popopramo. Malo jo odišavimo s cimetovo skorjico, na vsako stran položimo dva ali tri klinčke. Čez vse to položimo še vejice peteršilja, rožmarin, koščke lovorovega lista in limonine rezine.

Tako pripravljeno mrežno pečenko zavijemo v dobro očiščeno mrežico in jo spečemo. Paziti moramo, da ne porjavi preveč!

Najboljšo mrežno pečenko bomo pripravili, če jo bomo imeli kar nekaj dni v marinadi, ki jo pripravimo iz vina, narezane čebule, korenja  in sesekljanega peteršilja.

Pražena jetrca

Pražena jetrca so tradicionalna jed, ki jih pogosto pripravimo v času kolin. Lahko uporabimo svinjska ali telečja jetra, odvisno od tega kaj imajo na voljo in katera so nam bolj všeč. Nekatere gospodinje vedo povedati, da svinjska jetra pri pripravi bolj dišijo. Povedo pa tudi, kaj moramo narediti, da pražena jetra niso trda.

Najbolj pomembno je, da jetrca solimo čisto na koncu, tik preden jih postrežemo. V mnogih receptih tudi zasledimo, da je potrebno jetra pred pripravo nekaj ur namakati v mleku. Recept, ki ga bom tukaj predstavila, je star, preverjen recept, ki je tudi zapisan v mnogih ponatisih Slovenske kuharice.

Za pripravo čudovitih praženih jetrc, potrebujemo naslednje sestavine:

• 1/2 kg svinjskih jetrc ( ali po želji telečjih)
• 2 žlici masti
• žlica čebule
• sol in poper

Najprej na drobno narežemo čebulo, nato pa na drobne lističe narežemo jetrca. V ponvi segrejemo mas in rahlo zarumenimo čebulo. Primešamo jetra in jih na vroči masti hitro opražimo, tako da ostanejo mehka, a v sredini niso več krvava.

Potresemo jih z drobno soljo in poprom, ter takoj postrežemo. Zraven praženih jetrc lahko ponudimo pire krompir!

Tradicionalna pustna pojedina

Slovenska kulinarika pozna veliko pustnih jedi, najbolj poznani so seveda krofi. Poleg krofov so pustna jed tudi idrijski žinkrofi, pa flancati, krvavice, pečenice, repni pire, ocvirkovka, godla, suha juha, štula….in še mnoge druge jedi, ki so značilne za posamezne slovenske pokrajine.

Seveda ne smemo pozabiti na pustne sladice, to so seveda krofi in ocvirkovka ali ocvirkova potica. 

Naš namig za pustno pojedino vključuje poznane pustne jedi, pripravimo pa tiste, ki so nam všeč in jih želimo ponuditi našim gostom. Močnikova juha je stara slovenska jed, ki se je vedno kuhala okoli pusta. Vse pusten jedi so bile pripravljene z namenom, da se konec zime porabijo stare zaloge in se naredi prostor za nove.

Močnikova juha

Za pustno močnikovo juho potrebujemo naslednje sestavine:

• 400 gramov dimljenega svinjskega mesa
• 500 gramov obrezanih kosti
• 200 gramov jušne zelenjave
• 1 dl belega vina
• majaron, timijan, celi poper
• močnik
• 150 gramov bele moke
• 1 jajce
• sol
• malo peteršilja

Kosti in meso operemo v hladni vodi, damo v večji lonec, zalijemo z vodo in počasi zavremo. Ko voda zavre, dodamo na kocke narezano jušno zelenjavo in vse začimbe. Juha naj počasi vre, čez nekaj časa prilijemo belo vino in nato kuhamo še eno uro in pol. Kljub temu, da juho dolgo kuhamo, se meso ne sme razkuhati.

V posebno posodo stresemo moko in ji dodamo razžvrkljano jajce. Z vilicami mešamo tako dolgo, da se jajce pomeša z moko. Nato z dlanmi oblikujemo drobne, enakomerne svaljke, ki jih nato rahlo presejemo, da odpade odvečna moka.

Močnik skuhamo v slani vreli vodi, ga odcedimo, splahnemo pod vodo in zalijemo z vrelo juho, ki jo prej še začinimo. Preden juho z močnikom ponudimo, jo potresemo z drobno nasekljanim peteršiljem. 

Ocvirkova potica

Ocvirkova potica je vsekakor tradicionalna slovenska jed, ki jo običajno pripravljamo v času pusta.

Sestavine za ocvirkovo potico:

• 60 dag bele moke
• 1 žlička soli
• 2 dag kvasa
• 2, 5 dcl mlačnega mleka
• 10 dag ogretih in odcejenih ocvirkov
• ječmenova voda ali kava za premaz

Belo moko, lahko vzamemo moko za beli kruh, presejemo v večjo skledo. Ob strani v moko damo sol, na sredini moke pa naredimo jamico in vanjo damo namočen kvas. Ko začne kvas vzhajati, počasi prilivamo toplo mleko in z roko ali s pomočjo robota zamesimo testo za kruh. testo dobro pregnetemo, naredimo hlebček, pokrijemo in damo na vzhajat na toplo. Testo naj vzhaja najmanj uro in pol.

Ko je testo vzhajano, ga na pomokanem prtu razvaljamo za pol prsta debelo. Testo posujemo s toplimi ocvirki in ga s pomočjo prta zavijemo. Zvito potico položimo v namaščen pekač, jo prebodemo in z rokami rahlo poravnamo. Testo pokrijemo in ga pustimo vzhajati še eno uro.

Ko je testo vzhajano, ga premažemo z ječmenovo vodo ali kavo, ter ga damo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 stopinj C. Po 15 minutah, ko potica dobi lepo barvo, temperaturo pečice znižamo na 180 stopinj C in pečemo še 30 minut. Ko je ocvrikovka pečena, jo zvrnemo iz pekača in pokrijemo s prtom. Ocvrikovo potico razrežemo ko je ohlajena.

Velikonočne jedi  

Poleg božiča je velika noč eden izmed največjih krščanskih praznikov, ki ima tudi izrazito družinski značaj. Tako kot na božični večerji, se tudi za veliko noč zbere vsa družina in praznik mirno preživi ob dobri hrani. V sodobnem času je v času velikonočnih praznikov vse bolj prisotna tudi kulinarična ustvarjalnost.

K žegnu nesemo jedi kot so šunka, hren, jajca ali pirhi, potica, pa tudi vino. Poleg jedi, ki sestavljajo velikonočni blagoslov ali žegen, poznamo še veliko prazničnih jedi, ki so značilna za veliko noč in za pomladno prebujanje narave.

Ob tradicionalnih slovenskih velikonočnih jedeh, tako pripravljamo tudi prve pomladne sveže solate, kot so regrat s krompirjem. Poleg kulinaričnih mesnih dobrot, seveda ne smemo pozabiti na velikonočno orehovo potico, potem je tu pehtranova potica, makova potica in še mnoge druge dobrote. Pomembna značilnost praznovanja velike noči v Sloveniji, pa je tudi barvanje pirhov. V nekaterih predelih naše lepe dežele, ustvarjajo prave umetnine iz barvanih pirhov. 

Postna juha aleluja

Postno juho aleluja so gospodinje postavile na mizo ob postnem času pred velikonočnimi prazniki. Pogosto so juho aleluja kuhali tudi v spomin in opomin na veliko lakoto, ki je naše kraje doletela v preteklosti. Stari ljudje vedo povedati, da so alelujo morali jesti tisti, ki niso šli k velikonočni maši. Postno juho iz repnih olupkov ponekod še danes pripravljajo, običajno v času posta in pred večjimi prazniki, kjer se poje veliko dobrot, saj juha dobrodejno vpliva na prebavo.

Seveda pa je alelujo potrebno znati pripraviti. V nekaterih vaseh, so postno juho zgostili s proseno kašo ali pa so naredili podmet iz ajdove moke. Vsekakor tudi za alelujo poznamo več receptov, odvisno v kateri vasi v Sloveniji se bomo ustavili.

Za postno juho alelujo potrebujemo naslednje sestavine:

• 50 dag suhih repnih olupkov
• 20 dag moke
• 1 jajce
• sol

Močnik za alelujo:

• 20 dag moke
• 2 jajci

Repne olupke nekaj dni preden bomo kuhali juho, počasi posušimo. Najbolje je, da jih nanizamo na vrvico in jih posušimo nad pečjo na drva. Posušene repne olupke nato skuhamo v slanem kropu.

Ko so olupki mehki, jih odcedimo, nekaj vode, v kateri smo jih kuhali, prihranimo za kasneje. Vodo v kateri smo kuhali olupke zavremo, dodamo ji še nekaj sveže. Ko voda zavre, vmešamo kuhane in nasekljane olupke. Počasi še malo kuhamo, medtem pa pripravimo iz jajc in moke močnik, ki ga na koncu zakuhamo v juho aleluja.

Suha juha z rebrci

Suha juha je tradicionalna velikonočna juha, ki so jo kuhali na različnih koncih Slovenije. Z izrazom “suha juha” so včasih poimenovali različne juhe, namen te juhe pa je bil običajno ta, da se je porabila hrana, ki je ostala od prejšnjega dneva. Tako so ponekod v suho juho zakuhali riž, pa tudi žličnike ali ribančke. Za pripravo potrebujemo naslednje sestavine:

• 600 gramov prekajenih svinjskih rebrc
• 600 gramov krompirja
• 1 peteršiljev koren
• 1/2 gomolja zelene
• timijan, lovorov list
• malo mletega muškatnega oreščka
• malo žafrana
• sol in poper

Zelenjavo olupimo, operemo in narežemo na koščke. Rebrca damo v večji lonec, zalijemo z vodo, dodamo jušno zelenjavo in začimbe, ter kuhamo približno eno uro.

Krompir olupimo in razrežemo na četrtine. Ko so rebrca kuhana, juho odcedimo in poberemo maščobo. Narezan krompir damo v juho, kjer so se kuhala rebrca in ga skuhamo do mehkega. Po potrebi juho še začinimo  in jo še vročo serviramo.

Pehtranova potica

Pehtranova potica je pogosto na naših mizah ob različnih praznikih, prav gotovo pa ne manjka za božič in veliko noč. Poleg pehtranove potice je priljubljena tudi pehtranova rulada, pehtranova pletenica, pehtranova pogača in razna peciva s pehtranom.

Za odlično pehtranovo potico, potrebujemo naslednje sestavine:

Testo za pehtranovo potico:

• 600 gramov moke
• 40 gramov kvasa
• 80 gramov masla
• 80 gramov sladkorja
• 3 jajca
• 1 žlico ruma
• 3 dcl mleka
• limonino lupinico
• drobtine in sol

Nadev za pehtranovo potico:

• 3 šopke pehtrana
• 150 gramov masla
• 100 gramov sladkorja
• 3 jajca
• 2,5 dkg sladke smetane

Priprava in peka pehtranove potice

Moko stresemo v skledo, jo pokrijemo in postavimo na toplo. Zdrobimo kvas, mu prilijemo dve žlici mlačnega mleka, dodamo dve žlici moke in žličko sladkorja. Zmešamo in postavimo na toplo, da vzhaja. Medtem penasto vmešamo maslo, dve jajci in sladkor. Mleko rahlo pogrejemo in ko je že mlačno, ga solimo in dodamo nastrgano limonino lupino ter penasto umešana jajca s sladkorjem in maslom.

Iz pogrete moke, vzhajanega kvasa in mlečne mešanice, zamesimo ne pregosto testo in ga stepamo toliko časa, da se loči od sklede in kuhalnice. Testo pokrijemo s prtičem in damo na toplo, da vzhaja.

Za nadev umešamo maslo z rumenjaki in sladkorjem, dodamo zelo gosto sladko smetano in nazadnje sneg iz beljakov. Ko testo toliko naraste, da se njegov obseg podvoji, ga razvaljamo za prst na debelo. Namažemo ga z nadevom, potresemo s sesekljanim pehtranom, tesno zvijemo v zvitek in položimo v pomaščen in z drobtinami potresen model.

Testo v modelu še enkrat postavimo na toplo da vzhaja, nato potico premažemo s stepenim jajcem in postavimo v ogreto pečico. Pečemo približno eno uro. Ko je pehtranova potica pečena, jo takoj zvrnemo iz modela, da ne postane vlažna in skorjica ne odstopi.

Pomladne solate

Ko pride v naše kraje pomlad, se seveda vsi veselimo vse sveže zelenjave in zelišč, ki so nam pozimi manjkali. Vsi seveda dobro poznamo regrat, ki je prvi znanilec sveže zelenjave na naših mizah. Poleg regrata zgodaj spomladi pripravimo tudi krožnik motovilca in prve mlade solate. Razveselimo se tudi prvih redkvic, v solati pa lahko pripravimo tudi kislice, mlade vršičke kopriv in celo marjetice ali trobentice.

Regrat

Regrat in recepti z regratom, so v zadnjih desetletjih postali slovenska zelo priljubljena jed. Spomladi ga nabiramo na okoliških njivah in kar tekmujemo kdo bo predstavil bolj okusno jed in na kakšen nov način. Regrat lahko na več načinov naročimo tudi v restavracijah, najbolj poznana je prav gotovo gostilna Kukelj v Velikih Laščah, kjer nam ponudijo regrat kar na 50 različnih načinov.

Najbolj običajen recept je regrat v solati s toplim krompirjem in trdo kuhanimi jajci. Ponekod dodajo še ocvirke in smetano ali kislo mleko, na Primorskem pa seveda dodajo panceto ali pršut.

Regrat v solati z zasko in smetano

Z zaseko ali z zasko pripravljajo regrat v Prlekiji, pa tudi na Gorenjskem. Na Koroškem in Štajerskem, pa dodajo ocvirke ali “grumpe”. Potrebujemo naslednje sestavine:

• regrat
• 4 krompirje
• 1 žlica zaseke
• 1 dcl kisle smetane
• 3 stroke česna
• 1 žlica kisa
• bučni olje
• sol in poper

Regrat dobro očistimo in operemo. Narežemo ga na približno dolžino 2 cm. Posebej skuhamo krompir, ga zmečkamo in dodamo regratu skupaj s strtim česnom.

Zaseko ali grumpe razpustimo, dodamo kislo smetano, prelijemo s kisom, dodamo malo bučnega olja, sol in poper, ter mešanico prelijemo po regratovi solati. Dobro premešamo in še serviramo še toplo.

Stari recepti naših babic

Vsak med nami se spominja mladosti, ko nam je mama ali babica pripravila čisto posebno jed, katere danes nikjer ne vidimo več in je tudi ne znamo pripraviti. Hrana naših prednikov je bila skromna, posebej v času po vonji, ko je vsega primanjkovalo. Vendar so iznajdljive gospodinje vseeno pričarale obrok, pač iz tistega, kar je bilo na voljo. Pogosto je bilo to samo zelje, krompir, fižol in kakšno jajce, če so bile pri hiši kure.

Meso je bilo na mizi ob večjih praznikih, drugače pa se je jedlo bolj skromno. Tukaj bom poskušala pričarati nekaj starih jedi, ki se jih mogoče spomnimo iz otroštva, ali pa tudi ne. Mnoge med njimi mogoče niso “zdrave”, seveda po današnjih merilih in so tudi preveč kalorične za vse, ki želijo zdravo živeti in mogoče celo izgubiti kakšen odvečen kilogram.

Močnik

Mlečni močnik je preprosta, nasitna in poceni jed. V Sloveniji so ga pripravljali po različnih receptih. Dolenjci so pripravljali mlečni koruzni močnik ali ajdov mlečni močnik.

Z Dolenjske prihaja tudi usukani močnik z mlekom, s kislim mlekom ali celo s krompirjem. V Bovcu, Trenti in v Goriških Brdih, so pripravljali močnik iz šušja, to je iz suhih jabolčnih krhljev in suhih hrušk. V času pomanjkanja je bil močnik pogosto edina in glavna jed, ki so si jo lahko privoščili.

Mlečni koruzni močnik

Za to preprosto in okusno jed potrebujemo resnično malo časa in malo sestavin:

• 2 litra slanega kropa
• 50 dag koruzne moke
• 1 liter mleka
• sol

V slan krop med mešanjem zakuhamo koruzno moko. Zavremo in počasi kuhamo 15 minut. Nato močnik prelijemo v večjo skledo. V močnik z žlico naredimo luknje in vanj nalijemo vroče mleko.

Ajdova kaša

Ajdovo kašo kot slovensko ljudsko jed, najdemo omenjeno že v Valvasorjevi knjigi Slava vojvodine Kranjske. Poznamo več vrst kaš, med najstarejše uvrščamo proseno kašo. Ajdova kaša je bila najbolj razširjena v alpskem in panonskem svetu Slovenije, kjer so jo poznali že od srednjega veka naprej.

Danes je ajdova kaša najbolj razširjena v Prekmurju, v nekaterih delih Štajerske in na Gorenjskem. Vse pogosteje pa je ajdova kaša na jedilnik ljudi, ki želijo shujšati ali se na splošno zdravo prehranjevati.

Dušena ajdova kaša 

Dušeno ajdovo kašo lahko postrežemo s kuhanim kislim zeljem ali kot prilogo k mesu. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 1/4 l ajdove kaše
• 1 žlico maščobe, lahko zasko
• 1 čebulo
• sol in poper

V ponvi segrejmo maščobo, zasko, olje ali svinjsko mast, ter na njej prepražimo čebulo, toliko, da porumeni. Dodamo oprano in prebrano kašo, sol in poper. Dobro premešamo in dolijemo 3/4 litra vroče vode.

Ko vse skupaj zavre, zmanjšamo temperaturo in kuhamo toliko časa, da voda povre. Ko vsa voda povre, je kaša kuhana.

Krompirjeve jedi – stari recepti s krompirjem

Krompir je vsekakor slovenska nacionalna jed, ki se pojavlja v mnogih receptih. Čeprav je v zadnjem času dobil malo slabo reklamo zaradi ogljikovih hidratov, je krompir še vedno slovenska jed.

Krompir so že naši predniki pripravljali na razne načine, kuhanega in pečenega. Krompir se lahko kombinira s testeninami, s sirom, zelenjavo ali pa ga dodamo jedem na žlico. Receptov s krompirjem je nešteto, tukaj bomo predstavili nekaj starih receptov, ki so se prenašali iz roda  v rod.

Grenadirmarš – grenedirmarš

Grenadirmarš ali grenedirmarš, je stara jed, ki je prihaja iz Zasavja in je bila značilna za tamkajšnje rudarsko življenje. Jed se je razširila tudi v okoliške kraje, predvsem kot krepek obrok za delavce, ki so opravljali težaška dela.

To zanimivo jed iz krompirja in rezancev, lahko postrežemo kot samostojno jed, ali pa kot prilogo. Ime “grenedirmarš” izhaja iz nemškega jezika, iz nekdanjih avstro ogrskih časov. To preprosto jed so pogosto jedli tudi vojaki v času 1. svetovne vojne. 

Za pripravo grenedirmarša potrebujemo naslednje sestavine:

• 60 dag krompirja
• 40 dag širokih rezancev
• 1 čebulo
• košček slanine
• ocvirkova mast
• majaron, timijan, sol in poper

Najprej skuhamo cel krompir, z olupki vred. Ko je krompir kuhan, ga olupimo in narežemo na manjše kose. V ponvi segrejemo ocvirkovo mast in njej prepražimo čebulo. Ko je čebula že malo rumena, dodamo  krompir in ga popražimo.

Rezance skuhamo v slanem kropu, jih odcedimo in primešamo praženemu krompirju. Jed začinimo z malo majarona in timijana, na koncu dodamo še sol in poper. Preden jed postrežemo, jo potresemo z nasekljano slanini in peteršiljem. Grenedirmarš se je običajno jedel skupaj z zeleno solato.

Govnač

Govnač je slovenska tradicionalna jed, ki verjetno prihaja iz Gorenjskih koncev. Gorenjci so bili pri hrani nekoč bolj varčni kot danes in za njih je vsekakor držali pregovor “Kratka večerja, dolgo življenje”.V preteklosti je bila glavna hrana Gorenjcev bolj skromna, to so bile stročnice, zelje, krompir, močnik in seveda ajdovi žganci.

Za govnač potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 kg svežega zelja
• 50 dag krompirja
• 5 dag zaseke
• 1 čebulo
• malo kumine
• sol in poper

Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo “zasko” in na njej zarumenimo čebulo. Nato dodamo na drobne rezance narezano zelje in nekaj časa dušimo. vse skupaj zalijemo s slanim kropom, dodamo kumino in kuhamo pol ure.

Nato dodamo na kocke narezan krompir. Ko je krompir kuhan, ga polovico pretlačimo, polovico pa ga pustimo v kockah. Po potrebi govnač še dosolimo in popramo, na koncu pa še zabelimo z zasko ali ocvirki. 

Krompirjevi cmoki z zelenjavnim nadevom

Krompirjevi cmoki so priljubljena slovenska jed, ne vemo sicer ali je čisto naša, a je vsekakor tradicionalna. Najbolj priljubljeni in poznani so seveda slivovi cmoki, ali “češpljevi knedli”, kot so nam jih pripravljale babice.

Kadar pa imamo kakšne zdravstvene težave in se moramo držati določene diete, predvsem pri raznih alergijah, potem moramo uživati več zelenjave. Poskusimo lahko pripraviti cmoke, ki jih nadevamo z zelenjavnim nadevom. Za pripravo potrebujemo:

• 1 kg krompirja
• 2 jajci
• 50 gramov masla, malo moke, sol
• muškatni orešček, poper

Nadev za krompirjeve cmoke:

• 100 gramov korenja
• 100 gramov bučk
• 100 gramov pora
• 4 žlice kuhane ajdove kaše
• 1 jajce, sol, poper, muškatni orešček
• žlica masla
• za zabelo drobtine po želji ali žlica kisle smetane

Krompir operemo in skuhamo, nato ga olupimo in pretlačimo. Dodamo mu celi jajci in maslo. Začinimo s poprom in naribanim muškatnim oreščkom. Po okusu solimo in dodamo malo moke. Moko dodajamo med gnetenjem, ko se testo ne prijemlje več rok, moke ne dodajamo več.

Korenje, bučke in por operemo in narežemo na majhne kocke. Vso zelenjavo na koščku masla na hitro popražimo, solimo in popramo. Če želimo, lahko dodamo še malo muškatnega oreščka. Nato zelenjavo ohladimo in ji dodamo kuhano ajdovo kašo in jajce. Krompirjevo testo razvaljamo in narežemo na primerno velike kvadratke. Napolnimo jih z zelenjavno maso, oblikujemo cmoke in jih 15 minut kuhamo v slanem kropu.

Na maslu prepražimo drobtine in jih potresemo po kuhanih cmokih. Cmoke z zelenjavnim nadevom postrežemo z žlico kislo smetane in skledo solate.

Jajčne jedi – preverjeni recepti naših babic

Jajčne jedi so že od nekdaj priljubljena hrana v slovenski kulinariki. Včasih so pri vsaki hiši na vasi imeli kokoške, ki so jim dnevno dajale sveža jajca. Pridne gospodinje so jajca uporabile za pripravo različnih okusnih jedi. Razne jajčne omlete, šmorn, pečena in kuhana jajca. Iz jajc so se delale tudi zakuhe za juhe in razne enolončnice, seveda pa so se jajca porabila tudi za peko različnih tort in peciv.

Šmorn – cesarski praženec

Šmorn ali cesarski praženec, je čudovita jajčna jed, ki ima zanimivo kulinarično zgodovino. O nastanku šmorna poznamo veliko pripovedi, najbolj poznana je ta, ki je povezana s Francem Jožefom. Njegov dvorni kuhar naj bi imel težave pri peki palačink, saj so se mu ponesrečile. Znašel se je tako, da jih z vilicami raztrgal, dodal rozine in češnje, potresel s sladkorjem in postregel. Glede na to, kako je ta jed še danes priljubljena, je bil šmoren cesarju očitno všeč.

Druga zgodba pa pripoveduje o kmetici, ki je na obisk nepričakovano dobila cesarja. Ker ni imela nič drugega, mu je postregla raztrgane palačinke, ki jim je dodala sveže sadje. Vsekakor je šmorn prišel k nam od severnih sosedov. V Sloveniji šmorn pripravljamo po različnih receptih, ki se razlikujejo od regije do regije, od vasi do vasi.

Za šmorn potrebujemo naslednje sestavine:

• 2 jajci
• 3 dag sladkorja
• 12 dag moke
• malo soli
• skodelico mleka
• 1 žličko ruma
• maslo za peko

Najprej ločimo beljake od rumenjakov in stepemo čvrst sneg. Nato rumenjake in sladkor penasto umešamo, dodamo žličko ruma in moko.

Vse skupaj rahlo premešamo in dodamo mleko in sol. Na koncu v maso vmešamo še sneg iz beljakov. V široki ponvi segrejemo maslo in nanj vlijemo pripravljeno maso.

Počakamo, da se spodnja stran rumeno zapeče, nato maso obrnemo in jo počasi pričnemo kosati. Med tem ko se masa peče še na drugi strani, jo z vilicami raztrgamo na koščke. Po želji pražencu ali šmornu dodamo rozine, ponudimo ga kot prilogo ali kot samostojno jed. Potresemo ga s sladkorjem v prahu in zraven postrežemo domačo marmelado.

Hladna jajčna krema z rozinami

Jajčno kremo poznamo pri receptih za razna peciva, a v starih časih, je bila hladna jajčna krema velika poslastica. Čeprav imamo danes na voljo mnoge druge sestavine, lahko poskusimo pripraviti jajčna kremo po starem receptu naših babic. Potrebujemo naslednje sestavine:

• 3 rumenjake
• 8 dkg sladkorja z vanilijo
• 1/4 litra mleka
• 6 dkg  v mleku namočenih rozin
• 3 beljake
• 2 lista želatine

Mešamo rumenjake in sladkor z vaniljo. Ko se speni, prilijemo mleko in mešamo na vrelo vodo toliko časa, da se masa zgosti. Nato primešamo napojene rozine v v odi namočeno in rahlo ožeto želatino.

Mešamo toliko časa, da se želatina raztopi. Nato v kremo zamešamo trd sneg iz beljakov in jo previdno stresemo v skledice. Postavimo na hladno, da se krema strdi. Jajčno kremo ponudimo s stepeno smetano.

Tradicionalne slovenske jedi s kislim zeljem, fižolom in zelenjavo

Ko iščemo stare kuharske recepte, vsekakor ne smemo mimo zelenjavnih receptov in receptov, ki vsebujejo stročnice. Zelje recept s fižolom, kislo zelje, solate, čebula, repa, vsa zelišča in začimbe, korenje, bob, fižol, cvetača, paradižnik, pozabljena leča,  bučke, krompir, špinača, redkvica in še mnogi drugi pridelki z vrta.

Poleg zelenjave, so v preteklosti v kuhinji veliko uporabljali tudi divjo hrano ali plevel, kakor jo tudi imenujemo. V današnjem času se je od uživanja divje hrane ohranil regrat, manj poznane so jedi s koprivo ali kislicami. Skratka, obudimo stare recepte in pripravimo hrano tako, kot so jo pripravljali včasih, ko še niso imeli možnosti, da hrano na krožnik stresejo iz pločevinke.

Kislo zelje s fižolom

Kislo zelje s fižolom je starejša jed, ki je bila predvsem poznana v Poljanski dolini. Včasih je imela vsaka kmetija večjo kad kislega zelja, ki je bilo tako vedno na voljo. Za kislo zelje s fižolom, potrebujemo naslednje sestavine:

• 50 dag kislega zelja
• 50 dag fižola
• 1 lovorov list
• polovico čebule
• 1 žlica olja
• brinove jagode
• 1 žlica ocvirkov
• kumina, sol

Kislo zelje pristavimo v večji lonec, posujemo s kumino in dolijemo vodo. Na olju popražimo polovico drobno sesekljane čebule, ki jo dodamo kuhanemu in odcejenemu zelju. Dodamo še lovorov list in brinove jagode.

Fižol prejšnji dan namočimo in ga naslednji dan skuhamo. S fižolovko vred ga vmešamo v zelje in vse skupaj zabelimo z ocvirki.

Polnjena čebula z jajčevci in papriko

Za polnjeno ali pečeno čebulo smo že vsi slišali, tukaj pa sem na dan potegnila recept, kjer čebulo napolnimo z maso iz jajčevcev, paprike, parmezana in peteršilja. Zanimiva in okusna jed!

Za pripravo polnjenih čebul, potrebujemo naslednje sestavine:

• 6 čebul
• 2 žlici svinjske masti
• 2 žlici drobno sesekljane čebule
• žlica sesekljanega peteršilja
• 4 zelene paprike
• polovica jajčevca
• 1 dcl riža
• 1/4 litra zelenjavne jušne osnove
• 1 jajce
• 2 žlici naribanega parmezana
• pol žlice moke
• malo sveže paradižnikove omake
• 3 žlice pretlačenega paradižnika
• sol

Srednje velike čebule olupimo in jih poparimo s slanim kropom. Pustimo jih malo počivati, nato jih stisnemo z žlico, da se  lističi čebule odprejo.

Med odprte liste čebule nadevamo nadev, nato čebule tesno, ena zraven druge, položimo v kozico in jih zalijemo z redko paradižnikovo omako. Pokrite počasi kuhamo približno pol ure, nato jih preložimo v plitvo skledo in nanje precedimo omako.

Nadev za čebule:

Na žlici svinjske masti zarumenimo čebulo in nato na hitro ocvremo peteršilj. Dodamo na drobno nasekljane zelene paprike in jajčevec. Počasi dušimo in ko se paprike in jajčevec zmehčajo, dodamo riž in zalijemo z četrt litra vrele juhe.

Namesto juhe lahko damo tudi slan krop. Vse skupaj kuhamo 25 minut. Ko se nadev malo ohladi, mu primešamo jajce in parmezan.

Iz še preostale masti in žlice čebule, moke in pretlačenega paradižnika napravimo prežganje, ga premešano in razredčimo z juho. Po potrebi še dosolimo, zavremo in polijemo čez polnjene čebule.

Ocvrto kislo zelje – “pohano” kislo zelje z “zasko”

Naše mame in babice so iz kislega zelja ustvarjale prave dobrote! To je stari recept, ki ga sicer lahko zasledimo v raznih kuharskih knjigah in tudi na spletu, a se vseeno redko pripravlja. Tole resnično posebno jed, lahko ponudimo tudi kot predjed pri božični večerji ali kakšnem drugem slavju. Za “pohano kislo zelje”, ali ocvrto kislo zelje, potrebujemo naslednje sestavine:

• 600 gramov kislega zelja
• 80 gramov šunke
• 40 gramov zaseke ali “zaske”
• 40 gramov čebule
• 20 gramov drobtin
• 2 jajci
• 1 strok česna
• 1 žlico sesekljanega peteršilja
• lovorov list
• poper v zrnu

Dobro, domače kislo zelje najprej skuhamo. Dodamo mu lovorov list, nasekljan česen in poper, ko je skuhano ga ohladimo. V ponvi segrejemo zaseko, dodamo na drobno narezano čebulo in na kocke narezano šunko. Vse skupaj dobro prepražimo in damo na ohlajeno kisli zelje.

Nato vsemu skupaj dodamo še eno jajce, sesekljan peteršilj in malo drobtin. Iz mase oblikujemo kroglice, ki jih nato povaljamo najprej v moki, nato v stepenem jajcu in na koncu še v drobtinah. “Pohano” zelje s šunko nato ocvremo v olju, ponudimo lahko toplo ali ohlajeno.

Tradicionalne slovenske sladice

V starih časih je imelo domače sadje in sadeži, ki so jih nabrali v okoliških gozdovih in travnikih, velik pomen. Gospodinje so vse, kar so pridelali, skrbno uporabile. Prav tako so nabirali gozdne sadeže, kot so borovnice, maline, gozdne jagode in ostale dobrote. Vso sadje  se je porabilo v kuhinji, če ne sveže, se je pa skuhala marmelada ali sokovi.

Običajno je bilo na kmetih v jeseni največ jabolk, zato so bila na mizi pogosto jabolčne jedi. Vsi poznamo jabolčni zavitek ali “štrudl”, ali jabolčno čežano, manj poznane pa so druge jedi iz jabolk.

Pečena jabolka polnjena z marmelado

Za pečena jabolka potrebujemo naslednje sestavine:

• 10 drobnih jabolk
• 8 žlic domače marmelade
• 3 jajca
• 3 žlice sladkorja
• 3 žlice mleka
• 3 žlice moke
• malo soli

Jabolka olupimo in izdolbemo pečke. Izdolbena jabolka napolnimo z domačo marmelado in jih zložimo v namaščeno nepregorno posodo. Ločimo rumenjake in beljake, ter iz beljakov stepemo trd sneg.

Rumenjake in sladkor penasto umešamo, dodamo mleko, moko in sol, ter vse skupaj dobro zmešamo. Na koncu nežno primešamo sneg iz beljakov in mešanico polijemo po polnjenih jabolkih. Posodo damo v pečico in jabolka pečemo 35 minut. Ko so jabolka pečena, jih potresemo s sladkorjem v prahu in še vroče ponudimo.

Jabolčna čežana

Jabolčna čežana je bila na mizi najpogosteje v jesenskem času, ko je bilo na voljo veliko jabolk. Poleg klasične tople ali mrzle jabolčne čežane, lahko pripravimo tudi zapečeno čežano. Za mrzlo jabolčno čežano potrebujemo naslednje sestavine:

• 1 kg jabolk
• 15 dag sladkorja
• limonina lupinica
• košček cimeta
• malo rozin

Jabolka operemo, olupimo in narežemo na krhlje. Skuhamo jabolčni kompot, nato jabolka odcedimo in  jih pretlačimo.

Vodo, v kateri smo kuhali jabolka, pokuhamo na polovico, dodamo oprane rozine in pokrito počasi kuhamo, da se rozine nekoliko napnejo. Nekaj vode zamešamo v ohlajeno čežano, ki ji na koncu dodamo rozine.

Zapečena jabolčna čežana

Jabolčno čežano lahko tudi zapečemo. Pripravimo običajno čežano in še v toplo zamešamo 3 dag presnega masla. Čežano nakopičimo v pekač, jo potresemo s sladkorjem in jo 15 minut pečemo v pečici pri 180 stopinjah C, da na površini porumeni.

Če želimo, lahko tudi stepemo sneg dveh beljakov s sladkorjem, ga prelijemo po čežani. Vse skupaj potresemo s sladkorjem in rumeno zapečemo v vroči pečici.

Palačinke

Palačinke imajo bogato zgodovino. Beseda palačinka izhaja iz latinske besede plancenta, kar pomeni sladica. S palačinkami so se sladkali že v srednjem veku, zelo priljubljene so bile v času Napoleona, kjer je vsaka bolj ugledna krčma ponujala to brezčasno sladico. Tokrat bomo zapisali osnovi recept za palačinke, za popestritev pa še recept za spiralne palačinke.

Palačinke recept

Za klasične palačinke potrebujemo naslednje sestavine:

• 6 dcl mleka (ali polovico mleka, polovico mineralne vode)
• 3 jajca
• 30 dag bele moke
• malo sladkorja in malo soli

Nadev za palačinke:

• marmelada po okusu
• sladka smetana
• med
• sladkor v prahu

Najprej v manjšo količino mleka vtepemo jajca, sol, moko in sladkor. Vse sestavine zamešamo v gladko maso, prilijemo preostalo mleko in še enkrat premešamo. Palačinke bodo še bolj rahle, če namesto mleka vmešamo mineralno vodo, ali pa damo polovico mleka in polovico vode. Testo pustimo eno uro počivati, nato jih spečemo.

V ponev damo nekaj kapljic olja in ga razgrejemo, nato vlijemo v ponev malo mase in ponev obračamo da se tanko testo enakomerno razleze po površini. Ko se palačinka zlahka loči od ponve jo obrnemo in jo zapečeno še na drugi strani.

Pečene palačinke potresemo s sladkorjem, prepognemo in damo na krožnik. Otroci imajo veliko raje, če jim palačinke namažemo z marmelado, medom ali sladko smetano, zato palačinke za otroke pripravimo z marmelado ali čokoladnim namazom.

Palačinke lahko tudi namažemo z orehovim nadevom, jih zavijemo in jih zložimo v namaščen pekač. Prelijemo jih z razžvrkljanim jajcem sladko smetano, ter  jih 20 minut pečemo pri 180 stopinj C. 

Spiralne palačinke

Za čudovite palačinke, ki imajo videz spirale, potrebujemo naslednje sestavine:

• 3 dcl mleka
• 3 dcl mineralne vode
• 3 jajca
• 30 dag moke
• ščepec soli in malo sladkorja
• žlička kakava v prahu ali čokolade v prahu

Iz sestavine zmešamo gladko maso, ki ne sme biti preredka, da se nam pri risanju spirale ne bo preveč razlezla. Odlijemo polovico mase in vanjo zamešamo kakav v prahu ali čokolado v prahu. Dobro premešamo, da dobimo gladko maso.

V ponvi segrejemo nekaj kapljic olja in z temno maso v ponev narišemo spiralo. Počakamo da se masa malo zapeče, nato čez polijemo svetlo testo. Počakamo da se palačinka zapeče, nato jo obrnemo in jo zapečemo še z druge strani. Spiralno palačinko namažemo z marmelado, čokolado ali s kakšnim drugim namazom.

Domači kruh

Ni tako daleč čas, ko so gospodinje same pekle kruh! V Sloveniji poznamo zelo veliko tradicionalnih receptov za peko kruha, najbolj poznan je domač ržen kruh, bel kruh iz pšenične moke, kruh s krompirjem, kruh z orehi, sadni kruh in še mnogi drugi. V zadnjem času tudi vse več mladih gospodinj peče kruh doma, posebej, če ima kdo v gospodinjstvu alergijo na gluten in morajo zanj posebej pripravljati kruh brez glutena. 

Krompirjev kruh

Krompirjev kruh je prava poslastica in ga lahko ponudimo ob raznih slavnostnih priložnostih. Za dve majhni štruci krompirjevega kruha, potrebujemo naslednje sestavine:

• 500 gramov bele ostre moke
• 1 žlička soli
• 15 gramov masla
• 1 žlička hitro delujočega suhega kvasa
• 250 gramov mrzlega, pretlačenega krompirja
• 250 ml mlačne vode
• olje za mazanje (lahko sončnično ali olivno olje)
• 2 modela za kruh (po 500 gramov)

Moko in sol damo v večjo skledo in dodamo še maslo ter vse dobro pregnetemo. Nato dodamo suh kvas in pretlačen krompir. Dobro pregnetemo in v sredini testa naredimo jamico in vanjo zlijemo mlačno vodo.

Z leseno kuhalnico zamesimo mehko testo. Veliko skledo namažemo z oljem. Testo gnetemo toliko časa, da je prožno in gladko, nakar ga oblikujemo v kepo. Položimo ga v namaščeno skledo in pokrijemo s folijo. Testo postavimo na toplo, kjer naj vzhaja približno eno uro, da naraste na dvojno velikost.

Ko je testo dovolj vzhajano, ga zvrnemo na pomokano desko in ga dobro pregnetemo, da postane gladko in prožno. Nato dva manjša modla za kruh tanko namažemo z oljem. Testo razdelimo na pol in ga oblikujemo v dve štruci v velikosti modlov.

Štruci na koncu spodvihamo in ju položimo v modla, pokrijemo z naoljeno folijo in postavimo na toplo, kjer naj testo vzhaja še pol ure. 

Krompirjev kruh najprej pečemo 10 minut pri temperaturi 230 stopinj C, nato temperaturi pečice zmanjšamo na 200 stopinj C in pečemo še 20 minut, da kruh lepo vzhaja in dobi lepo zlato skorjico. Kruh potrkamo po dnu, da se prepričamo ali je pečen.

Ko je kruh dovolj pečen, doni votlo, ko potrkamo po njem. Ko je kruh zlato zapečen, ga položimo na žičnat podstavek in počakamo da se ohladi.

Ozimnica

Tradicionalna jed slovenske kuhinje je tudi ozimnica. Vsi dobro vemo kaj je ozimnica, a vseeno malo osvežimo spomin. Z izrazom ozimnica označujemo skupino shrankov, ki jih pripravimo poleti in jeseni. Običajno uporabimo sadje in zelenjavo, ki jo pridelamo na svojem vrtu, lahko pa sestavine za ozimnico tudi kupimo. Za pripravo popolne ozimnice moramo upoštevati nekaj pravil, če želimo da se bodo živila ohranila čez zimo.

Predvsem moramo biti pozorni na higieno in čistočo, uporabimo samo neoporečno sadje in zelenjavo, ter pri pripravi sledimo receptom in se ne zanašajmo preveč na svoj spomin. Če se nam kakšen kozarec ozimnice pokvari, ga takoj zavržemo! Kozarce v katere smo vložili sadje in zelenjavo, hranimo v suhem, hladnem in temnem prostoru. 

Buče

Buče so bile pri naših prednikih zelo pomembno živilo, ki je bilo pogosto na mizi. Buče lahko pripravimo na mnoge načine in jih ponudimo kot glavno jed, prilogo ali kot sladico. Seveda pa lahko buče shranimo za zimo, najbolj poznane so vložene buče.

Pri nas so najbolj poznane muškatne buče, smokvolistna buča, vrtne buče in še mnoge druge nove sorte. Iz bučnih semen pridelujejo izredno kvalitetno in okusno bučno olje, ki je prav tako tradicionalna slovenska jed.

Vložene buče

Vložene buče včasih niso manjkale v nobeni shrambi. Buče in kumarice so najbolj primerne za konzerviranjem s kisom, saj jim da izredno prefinjen okus. Za najbolj okusne vložene buče uporabimo 4 ali 6%  alkoholni kis, uporabimo pa lahko tudi sadni kis, najboljši je domači jabolčni kis.  Za pripravo vloženih buč potrebujemo:

• 1 veliko bučo
• 1/2 litra kisa
• 500 gramov sladkorja
• ingver v prahu

Bučo operemo in jo prepolovimo. Odstranimo semena in meso buče narežemo na kocke, ki jih položimo v kis. Sladkor raztopimo v litru vode, nato dodamo ingver v prahu in bučne kocke s kisom.

Vse skupaj kuhamo toliko časa, da buča postekleni, nato kocke nadevamo v kozarce. Sok še nekaj časa kuhamo, da postane gost in nato z njim prelijemo buče v kozarcu.

Viri tradicionalne slovenske jedi:

• Slovenska kuharica; tradicionalne slovenske jedi
• Kuhajmo po domače; kmečke jedi