Ideje za enodnevni izlet po Sloveniji! V času COVID – 19 so se močno spremenile tudi naše potovalne navade. Prej je bilo čisto nekaj običajnega da smo nekaj dni prej rezervirali počitnice in že smo leteli v eksotične kraje. Vendar lahko potujemo tudi sedaj, čeprav z nekoliko omejitvami. Mogoče pa je sedaj čas, da spoznamo lepote Slovenije, tudi kotičke, za katere si do sedaj nismo vzeli časa.

Pripravili smo nekaj idej za enodnevni izlet po Sloveniji, mnoge izlete lahko opravimo tudi z otroki. Nekaj namigov je turističnih, ko je na primer ogled Bleda ali Ljubljane, spet drugi pa nas vodijo v hriboviti del Slovenije in vse do morja.

Ideje za enodnevni izlet

Kadar se na izlet odpravljamo z manjšimi otroki, potem moramo cilj našega izleta izbrati malo bolj skrbno. Če je otrok še v vozičku, potem se pozanimajmo, ali bomo pot lahko opravili tudi z njim.

Na mnogih izletih, pa čeprav gremo samo na turistični ogled, moramo vseeno prehoditi precejšen del poti. Pozanimajmo se tudi, ali se bomo ob poti lahko kje okrepčali ali pojedli kosilo ali enolončnico, drugače je potrebno doma pripraviti tudi malico ali hladno kosilo. 

Preverimo, kako dolgo bomo hodili in in če je naš otrok sposoben prehoditi to pot. Posebej se morajo na izlet pripraviti tudi družine, ki imajo invalidnega člana gospodinjstva, saj žal mnoge poti niso prirejene za invalidski voziček. Slovenija je prelepa, odkrijmo skupaj tudi njene nekoliko skrite in pozabljene lepote. 

Izvir Soče

Izvir Soče je priljubljena turistična točka, čeprav moramo biti pri vzponu do samega izvira precej previdni. Izvir Soče se nahaja na nadmorski višini 1000 metrov, obisk izvira je najbolj primeren od maja do oktobra. Če se do izvira povzpnemo skupaj z otroki, jih na izpostavljenih delih po potrebi zavarujmo.

Za naš pohod se peljemo do koče pri izviru Soče in od tam nadaljujemo po označeni poti. Pot je dobro označena in tudi dobro shojena, vendar je v zgornjem delu tudi nekaj izpostavljenih mest. Izvir Soče je skrit v skalah približno 100 metrov na kočo.

Potočka Zijalka

Za obisk Potočke zijalke, se najprej odpeljemo čez prelaz Črnivec ali skozi Solčavo in vse do Koče pod Olševo, ki stoji ob cerkvici Svetega Duha. Malo pred kočo se podamo v smeri Olševa, pot nas sprva vodi po gozdu. Dokaj strma pot nas pripelje do državne meje in ob njej nadaljujemo pot.

V pol ure dosežemo zahodni del pobočja Olševe in še naprej sledimo markacijam. Nekoliko višje se poti pridruži steza iz Avstrije, pot je tu nekoliko strma in nas po nekaj ovinkih pripelje do Potočke zijalke. 

Potočka zijalka je na nadmorski višini 1700 metrov, obisk je primeren od junija do oktobra, ko je pot kopna. Od cerkvice Svetega Duha do Potočke zijalke bomo potrebovali približno 2 uri, pot lahko nadaljujemo tudi do Oblega kamna, vendar je to težja pot, ki je primerna za izkušene planince. 

Zelenci

Zelenci so naravni rezervat in  talni izvir reke Save Dolinke. Za obisk se moramo peljati do Kranjske gore, od tam je do majhnega jezera in do močvirja eno uro. Zapeljemo pa se lahko še malo naprej in parkiramo pri okrepčevalnici Zelenci, od tam imamo do prelepega jezera samo 5 minut hoje po lepo označeni poti. Smaragdno jezero je dom mnogih zaščitenih živali, v okolici pa rastejo tudi redke in zaščitene rastline.

Ogled opravimo samo po posebnih lesenih brveh, povzpnemo pa se lahko tudi na razgledni stolp, od koder se nam odpre razgled na celoten rezervat in okoliške hribe. Do Zelencev lahko pridemo tudi po peš poti iz Rateč, lahko označeno pot bomo opravili v 20 minutah. Izlet je primeren za otroke, ki jih na tem poučnem izletu opozorimo na varovanje narave in spoštljiv odnos do nje.

Snežnik

Snežnik je 1797 metrov visok hrib, osamljena piramida nad prostranimi notranjskimi gozdovi med Ilirsko Bistrico in Cerknico. Na območju Snežinka živi različna divjad, to je tudi območje medveda. Tik pod vrhom Snežnika je Zavetišče na Velikem Snežniku, kjer nas bodo postregli z okusnimi tradicionalnimi jedmi. Vrh Snežnika je neporaščen in z njega se nam odpre prelep razgled. Vzpon na Snežnik je primeren tudi za otroke, na poti ni posebnih nevarnosti.

Za vzpon na Snežnik lahko izberemo izhodišče turistični center Sviščaki, do tja se pripeljemo iz Ilirske Bistrice ali s cerkniške strani mimo gradu Snežnik. Od turističnega naselja Sviščaki sledimo markacijam, pot nas pripelje nad gozdno mejo pod vršnim delom Snežnika.

Od tukaj se pot dvigne poševno desno in nas pripelje nas sedlo med obema vrhovoma, od tam pa smo že v nekaj minutah pri koči in tik nad kočo je tudi naš cilj, vrh Snežnika.

Od Sviščakov do vrha Snežnika bomo potrebovali 2 uri in 30 minut. 

Slivnica

Slivnica je gora nad Cerkniškim poljem, je izpostavljen hrib sredi notranjskega kraškega sveta. Slivnica je bila nekoč gora čarovnic, ki so po legendi sem prihajale s Kleka. Tik pod vrhom Slivnice 1114 metrov, stoji Dom na Slivnici 1075 m, kjer se ustavimo preden se odpravimo na vrh.

Naše izhodišče za obisk Slivnice je vzhodni konce Cerknice, tam poiščemo planinske oznake. Pot nas najprej pelje po po stopnicah proti gozdu, po približno 100 metrih višinske razlike pa nas pripelje na prostrano vzhodno sleme. Tukaj po južni strani obidemo Predvrh Gradišče, nato pa nas pot pelje po dolgem in razglednem hrbtu do Doma na Slivnici.

Od Cerknice do vrha Slivnice bomo potrebovali 1 uro in 30 minut, najbolj primeren čas za izlet je od aprila do novembra, pot je lahka in označena, ter primerna tudi za otroke. 

Slap Virje

Potok Giljun napajajo podzemne vode Kaninskega pogorja in ko pride potok do mogočnih skal, se spusti v do 20 metrov visok pramenast slap. Pod slapom lahko občudujemo tolmun v čudovitih zelenih odtenkih. Nad tolmunom se dvigajo skale, ki poraščene z mahom in bujno rastjo. V tolmunu kopanje ni dovoljeno, prav tako se spoštljivo obnašajmo do narave v okolici.

Potok Giljun je eden izmed redkih kraških izvirov, ki nikoli ne presahne. Temperatura vode nikoli ne preseže 7 stopinj C in je izredno čista. Do Slapu Virje lahko pridemo po več poteh, opravimo lahko tudi enodnevni izlet v dolini Soče. Do slapu lahko pridemo peš ali s kolesom, na poti nas bodo presenetile skrivnostne poti kaninskih voda.

Za dostop se moramo pripeljati ali priti peš do vasi Plužna. Od vasi sledimo oznakam proti akumulacijskem jezeru in nato sledimo oznakam za slap Virje. Pred mostom čez potok Giljun, nas široka pot pelje levo navzdol do samega slapu. Izlet podaljšamo do akumulacijskega jezera Plužna in do kraškega izvira potoka Glijun.

Slap Savica

Slap Savica nas vabi k ogledu v spodnjem delu Komarče. Do slapu Savica se lahko odpravimo na enodnevni izlet, ali pa si slap ogledamo z otroki, ki jih bo navdušilo grmenje mogočne vode. Slap Savica bruha iz mogočnih skal vodo, ki priteče iz doline Triglavskih jezer. Do slapu se odpravimo od koče pri Savici 653 metrov, do tja se pripeljemo iz smeri Bohinja.

Pred kočo je plačljivo parkirišče in takoj nas turistične table usmerijo proti slapu. Po dveh minutah pridemo do razpotja in se usmerimo desno čez kamniti most. Ko prečkamo most, se pričnemo vzpenjati, večinoma na pot vodi po stopnicah. Pot je lahka, zavarovana in do Slapu bomo potrebovali 20 minut. Slap si lahko ogledamo iz razgledne ploščadi.

Slap Kozjak

Slap Kozjak je ujet v kamnito dvorano in za mnoge je to najlepši slap v Sloveniji. Slap najdemo nedaleč od Kobarida, nad prelepo Sočo je soteska potoka Kozjak in tam grmi 15 visok slap Kozjak. Slap je naravna znamenitost, ki ga skrbno skrivajo visoke in temačne stene. Do Slapu se lahko povzpnemo po urejeni sprehajalni poti, ki je speljana po lesenih mostičkih in se konča na leseni terasi, s katere si lahko ogledamo slap in zelene tolmune pod njim.

Potok Kozjak izvira v več povirnih krakih visoko po Krnčico 2142 m. Nato potok teče skozi več korit in pada v šestih slapovih. Za turiste sta dostopna samo dva slapova, Veliki Kozjak in 8 metrov visok Mali Kozjak. Potok Kozjak s slapovi je zaščitena naravna vrednota, kopanje pod slapom ni priporočljivo, saj je voda mrzla in prav je tudi, da varujemo naravo in se na kopanje podamo na kopalna območja ob Soči, Nadiži in Idrijci.

Za dostop do slapu Kozjak sledimo cesti do Kobarida in zavijemo na cesto proti Drežnici in nato sledimo odcepu za Napoleonovim mostom čez reko Sočo. Tukaj parkiramo in do slapu Kozjak bomo od parkirišča potrebovali pol ure hoje po urejeni in označeni poti.

Bohinjsko jezero

Bohinjsko jezero je največje naravno jezero v Sloveniji, leži v ledeniško izoblikovani jezerski skledi. V jezeru je 100 milijonov kubičnih metrov vode, jezerska kotanja se strmo spušča, je nerazčlenjena in brez plitvin. Bohinjsko jezero je pretočno, poleti se ogreje samo do 22 stopinj C, pozimi pa pogosto zamrzne. Ob večjem deževju, se lahko gladina jezera dvigne tudi do 3 metre.

Bohinjsko jezero leži na nadmorski višini 526 metrov, dolžina jezera je 4100 metrov in največja širina 1200 metrov. Največja izmerjena globina jezera je 45 metrov, celotna površina jezera pa je 318 ha. Dolžina jezerske obale je približno 11 km ali 11, 35 km, ni vedno enako izmerjena.

Voda v Bohinjskem jezeru se obnovi trikrat na leto, glavni dotok je reka Savica, glavni odtok pa reka Sava Bohinjka. Več kot tretjina vode v jezero priteka skozi kraške izvire pod jezersko gladino ob severni obali jezera, ter ob večjem deževju iz slapu Govic, ki izvira na pobočju Pršivca. 

Ob koncu zadnje poledenitve je bilo jezero višje za približno 18 metrov in je segalo skoraj do Stare Fužine. Večina jezera je zelo globoka, 80% je globoko od 20 metrov, 20% jezera pa je globoko do 40 metrov. V jezeru je nahajališče jezerske krede in eno redkih nahajališč kremenovega porfirja v Julijskih Alpah. 

V Bohinjskem jezeru živi 53 plankonskih alg, približno 60 vrst nevretenčarske favne in najmanj 16 vrst rib.

Bled

Ideje za enodnevni izlet: Bled je naselje s središčem na vzhodni strani Blejskega jezera, ki je prav gotovo najbolj obiskano slovensko jezero. Bled leži na nadmorski višini 507, 7 metrov, sredi razgibane in ledeniško preoblikovane pokrajine, na prehodu iz Radovljiške kotline v vzhodno vznožje Julijskih Alp. Bled je izjemna turistična točka, poleg splošnega turizma, pa se na Bledu odvija tudi razgiban kongresni turizem. 

Blejsko jezero je dolgo 2120 metrov, velikost je 147 ha in največja izmerjena globina 30, 6 metrov. Jezero je široko 1380 metrov in ima 1, 45 kvadratnih metrov površine. Povprečna letna temperature vode je 12 stopinj C, poleti se jezero ogreje do 25 stopinj C. 

Izlet na Bled lahko v poletnem času popestrimo s kopanjem v jezeru, ali pa se podamo na okoliške hribe. Mnogi so obisk Bleda ne predstavljajo brez znamenite Blejske kremšnite. Obisk Bleda lahko zaključimo s sprehodom okoli jezera.

Pot je dolga 6 kilometrov in je primerna tudi za manjše otroke, tudi tiste v vozičkih. Za pot bomo potrebovali približno 1 uro ali uro in petnajst minut, odvisno od tega, kolikokrat se bomo ustavili na klopcah ob poteh in občudovali razgled. 

Velika Planina

Velika Planina je največja planota v Kamniško – Savinjskih Alpah. Kraška planota obsega površino okoli 1100 ha in je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Ime Velika Planina obsega več planin: Velika planina, Mala planina in Gojška planina. Na širšem obrobju so še Marjanine njive, Dovja raven, Kisovec, Dol in Konjščica.

Največje naselje pastirskih bajt se imenuje Veliki stan. Za pastirske bajte na Veliki planini je značilna ovalna oblika gradnje, ki ima skoraj do tal segajoče strehe. V osrednjem delu pastirske hiše  je bivalni prostor za pastirje, v polkrožnem delu na obeh straneh pa je prostor za živino. 

Na Veliko Planino lahko pridemo po mnogih poteh, iz smeri Kamniške Bistrice pa se lahko pripeljemo tudi z gondolsko žičnico. Najvišji vrh Velike Planine je Gradišče ali Njivice, na nadmorski višini 1666 metrov. Na vrhu stoji razgledna ploščad in vpisna skrinjica z žigom. Z razgledne ploščadi je lep razgled na Kamniški Savinjske Alpe. 

Ideje za enodnevni izlet po Sloveniji; utrinki